V domača kina je oktobra lani prišel zagotovo najbolj pričakovani film leta – Dražen, biografska zgodba o košarkarskem Mozartu.
Film je posnet v čast 60. obletnici rojstva Dražena Petrovića, legendarnega imena svetovne košarke. Gre za avtorski projekt producentov Ivora Šibera in Ljube Zdjelarovića, ki je nastal pod režisersko taktirko Danila Šerbedžije. V glavnih vlogah nastopajo Domagoj Nižić (Dražen Petrović), Tonko Stošić (mladi Dražen Petrović), Romina Tonković (Renata, Draženova punca), Pavle Matuško (Aleksandar Petrović), Lovre Tanfara (mladi Aleksandar Petrović) in Zrinka Cvitešić (Biserka Petrović). Film pa zdaj prihaja tudi na platformo Netflix, kar je odlična priložnost za vse, ki ga niso uspeli ujeti v kinu. Na sporedu bo od 5. februarja 2025.
Vtise o filmu preberite v nadaljevanju.
Tisto “ampak”
Iskreno, ne bi si želel biti v koži ekipe, ki je delala film, piše v naslovu filmske kritike, ki jo je na temo tega filmskega naslova napisal priznani pisatelj in novinar Jurica Pavičić. Če se ozremo samo na omenjeni segment, se s predstavljeno tezo ne moremo ravno strinjati. Resnično, ko gre za Dražena, vsaj za tiste, ki so seznanjeni z njegovim likom in delom, je občutek pripadnosti neizogiben.
Zato ni presenetljivo, da so ob izjemnem zanimanju obstajali tudi določeni predsodki glede tega biografskega filma in njegovih uspehov. Če rečemo, da gre za slab film, bi bilo greh, vendar osebno ne moremo skriti razočaranja zaradi prikazanega. Edini razlog za to je pogled, iz katerega se je filmska ekipa odločila pristopiti k temu naslovu, ki v ospredje postavlja njegov ljubezenski življenjski del, športne dosežke pa postavi v drugi plan. Menimo, da bi bil tak pristop povsem primeren, če bi pred nami že bilo deset biografskih filmov o tem slavnem košarkarju, vendar verjamemo, da bi moral biti prvi igrani biografski film usmerjen v drugo, športno, smer.
Tisto nekaj (ali nič)
Ne trdimo, da bi lahko ali morali narediti bolje – na koncu dneva je to vizualno res lep film, ki prinaša tudi uspešne igralske izvedbe, pri čemer je treba javno pohvaliti mlade sile tega filma, ki jih vodi Tonko Stošić. Popolnoma spoštujemo kreativne odločitve in željo, da nam predstavijo Dražena, kakršnega morda nismo poznali, vendar bi si želeli, da bi nam vendarle prikazali tistega, ki smo ga poznali (ali vsaj mislili, da ga poznamo); Dražena, ki živi za košarko, njegove upe, strahove, največje uspehe …
Poleg komemorativne in izobraževalne note, ki jo nosijo biografski filmi, bi vas ti v resnici morali prisiliti, da nekaj začutite. Na žalost ta segment ni bil prisoten. Verjamem, da so mnogi, prav tako kot mi, po koncu filma želeli izvedeti, kdo je ta Renata … in na nek čuden način je zgodba o Draženu dejansko postala zgodba o njegovi deklici Renati.
Projekt, ki si zasluži podporo
In zdaj tisto vprašanje, zaradi katerega mnogi berejo recenzije. Ali je film Dražen vreden ogleda? Da, vreden je. Resnično verjamemo, da gre za enega tistih naslovov, ki ga ni smiselno obravnavati skozi prizmo črno – belo, uspešno – neuspešno. Z razlogom je to najbolj pričakovani film leta, ki v številnih segmentih predstavlja projekt, ki si zasluži podporo.
Ob opombi, da tistim mlajšim, ki še niso spoznali Draženovih uspehov …
