Če se radi potopite v iskrene filmske zgodbe, ki ne olepšujejo in ne zamižijo pred resnico, potem naj vam ne uide FeFi. Gre za edini feministični filmski festival v Sloveniji, ki se v teh dneh vrača že petič – in to z močnim sporočilom. Njegov simbolni pokrovitelj je sv. Genovefa, zavetnica zdravja oči. Festival pa, kako primerno, nagovarja prav skozi pogled: ženski pogled, ki vidi tisto, kar pogosto ostane prezrto.
Vse filme si lahko brezplačno ogledate na spletu, del programa pa bo tudi v živo. Festival bo potekal do ponedeljka, osredotoča pa se na tri vsebinske sklope: nove glasove, družbeno angažirane teme in filmsko zgodovino žensk.
Novi obrazi, ki ne molčijo
Prva sekcija, imenovana Frišno, predstavlja izbrane kratke filme mladih ustvarjalk, ki so v zadnjih letih zaključile filmsko izobrazbo. Gre za pogumne, inovativne projekte, ki se neposredno spopadajo s patriarhalno preteklostjo, tako v zgodbi kot v formi.
Med njimi izstopa film Mentor Tinkare Klipšteter, ki odpira težko temo spolnega nadlegovanja študentk s strani profesorjev. Hrvaška režiserka Sara Horvatić v filmu Molčim (Šutim) doda še eno plast molka, ki je pogosto sistemsko in družbeno spregledan.
Tara Caruso Bizjak v filmu Kam se je odneslo hlod raziskuje konec istospolne zveze skozi perspektivo nežnosti in izgube. Medtem Lucija Rosc v performativnem dokumentarcu Babiščina občutljivo in igrivo oriše odnos z babico, ki ji zapusti zlati zob – simbol vezi in prehajanja znanja med generacijami.
V filmu Soseska 23 Mojce Radakovič spremljamo Jagodo, ki se osvobaja toksične zveze in odkriva, kaj zanjo pomeni svoboda.
Če vas zanima, kako razmišlja nova generacija slovenskih filmark, potem vam ta sklop ponuja izvrsten vpogled. V četrtek bodo filme iz tega sklopa prikazali tudi v živo na ljubljanski Fakulteti za družbene vede, sledil pa bo pogovor z ustvarjalkami.
Sedanjost, ki kliče k spremembi
Drugi sklop nosi naslov Zdaj! in v ospredje postavlja teme, kot so migracije, vojna, identiteta in solidarnost. Festival odpira film Obzornik 242 – Sunčane pruge Nike Autor, prejemnice nagrade Prešernovega sklada. Gre za kolaž podob, spominov in upanja, ki skozi zgodovino osvetljuje današnjo potrebo po skupnosti.
Mejno območje (Gränsland) režiserke Ines Sebalj razgrne izkušnjo migrantske družine iz nekdanje Jugoslavije, ki skuša najti svoje mesto v novi domovini. Nizozemsko-srbska ustvarjalka Natalie Boorsma pa v filmu Tri ženske z imenom Svetlana pripoveduje o občutku razpetosti med koreninami in novim začetkom. V središču je železniška postaja – simbol prestopov, odločitev in sprejemanja neznanega.
Poklon pozabljenim pionirkam
Tretja sekcija nosi ime Retro in letos v ospredje postavlja ustvarjalko, brez katere si slovenskega filma skorajda ne moremo predstavljati – Milko Badjura. Bila je montažerka, režiserka, scenaristka in prva ženska, ki je s kamero zajela utrip nekega časa.
Na FeFiju si boste lahko ogledali tri njene filme: Vesna (1953), Ne joči, Peter (1964) in Mladina gradi (1946). Ob tem se festival poklanja tudi nagradi Milke in Metoda Badjura – najvišjemu priznanju za življenjsko delo na področju filma v Sloveniji.
Festival, ki gleda drugače
FeFi ni le festival filmov. Je prostor, ki omogoča pogled onkraj stereotipov in pasivnih pripovedi. V ospredje postavlja ustvarjalke, ki se ne bojijo spregovoriti. Ponuja vpogled v to, kako ženske razumejo svet – skozi upor, nežnost, bolečino, humor in ljubezen.
In kar je najboljše, vse to si lahko ogledate brezplačno, kadarkoli in kjerkoli. Dovolj je klik.
Foto: Fefi
