Ogledali smo si film Anora, ki je osvojil oskarja za najboljši film – si ga res zasluži?
Za nami je razburljiva sezona filmskih nagrad. Sinoči je potekala 97. podelitev oskarjev, pri čemer je največ zlatih kipcev osvojil film Anora režiserja Seana Bakerja. Povsem pričakovano je prejel tudi najprestižnejšega – za najboljši film. Ni skrivnost, da ga filmska stroka ceni in da je bil eden izmed glavnih favoritov, a do zadnjega trenutka ni bilo jasno, ali bo za najboljši film razglašena Anora ali drugi veliki kandidat – The Brutalist. Anora je tako nadaljevala tradicijo, da filmi, ki osvojijo zlato palmo na filmskem festivalu v Cannesu, pogosto prejmejo tudi oskarja. Prav tam je bila premiera filma, takoj po njej pa so se začele napovedi o njegovem uspehu na podelitvi nagrad Ameriške akademije filmskih umetnosti in znanosti.
Naj spomnimo, Anora je sinoči prejela pet oskarjev – za najboljši film, najboljšega režiserja (Sean Baker), najboljšo igralko (Mikey Madison), najboljši izvirni scenarij in najboljšo montažo. Mnogi pa se sprašujejo – je to zasluženo? Čeprav smo sami imeli drugega favorita (pravica za The Brutalist!), vseeno ne moremo reči, da je Anora slaba izbira. Film smo si ogledali že novembra lani, ko je prišel v domače kinematografe, in to smo takrat zapisali o njem.
O čem govori film?
Film Anora, pogosto primerjan s sodobno različico Pretty Woman, pa tudi Pepelke iz Brooklyna, prinaša zgodbo o Ani Mikheevi, mladi Rusinji, ki se preživlja kot striptizeta in prostitutka v klubu HQ. Živi v ruski četrti, njen vsakdan pa spremljamo skozi prizore življenja in dela v klubu. Anin svet se obrne na glavo, ko jo lastnik kluba predstavi Ivanu “Vanyi” Zaharovu, sinu ruskega oligarha. Ivan jo najame za večer, toda ko jo vpraša, če dela tudi zunaj kluba, Ani še ne sluti, kako usodno bo to vprašanje spremenilo njeno življenje.
Ani in Ivan se hitro zapleteta v burno razmerje, polno intenzivnih trenutkov, razkošnih zabav in vrtinca čustev, ki kulminira v spontanem poročnem obredu v Las Vegasu. Anino življenje se zdi sanjsko – živi v razkošnem domu, nosi diamantni prstan in si lahko privošči, da zapusti delo v klubu. A iluzija popolne pravljice hitro izgine, ko Ivanovi starši odkrijejo resnico o njunem zakonu in sklenejo, da ga je treba nemudoma razveljaviti. V družinsko rezidenco prispejo očetova zaupnika Toros in Garnick ter njun pomočnik Igor, odločeni, da pretrgajo vse vezi med zakoncema, ne glede na ceno.
Kaotična zgodba s sijajnimi igralci
Ko Ivan pobegne pred trojico moških, ki jih je poslal njegov oče, se Ani znajde v situaciji, kjer mora sodelovati z njimi. Kljub temu, da gre za odrasle moške, Ani v komični sceni napada doma uspešno prevlada nad njimi. Četverica se zdaj odpravlja na iskanje Ivana v hladnem njujorškem dnevu. Anora mojstrsko drži pozornost gledalcev od začetka do konca. Sprva razkošni prizori zabav in bleščeče noči se kmalu prelevijo v kaotične trenutke iskanja Ivana.
Humor v filmu se najbolj izraža skozi interakcije med igralci, ki so resnično odlični v svojih vlogah. Karren Karagulian, ki igra Torosa, z nejevero gleda na “brezobzirnost mlajše generacije”, medtem ko je Vache Tovmasyan kot Garnick izjemno zabaven v svojih prepirih z Anijo. Yura Borisov, v vlogi tihega Igora, prinaša malo miru sredi kaosa. Vendar pa je prava zvezda filma Mikey Madison, ki s svojim nastopom navdušuje in pritegne pozornost.
Ta dinamična zmes humorja, akcije in čustev naredi film Anora edinstveno izkušnjo, ki vas bo zagotovo držala na robu sedeža.
Bakerjev najboljši film
Mikey Madison je igralka, ki smo jo že videli v filmih Once Upon a Time in Hollywood in Scream iz leta 2022, vendar ji je Anora prinesla status filmske zvezde. Njena prepričljiva, močna in ostra igra kot Ani nosi celoten film na njenih ramenih. Do konca filma jo vzljubite in navijate zanjo, hkrati pa vas zadnja srce parajoča scena prav zares gane. Že po premieri v Cannesu so ji začeli napovedovati nominacijo za oskarja za najboljšo igralko, in ne moremo se pritoževati, če se to res zgodi. Režiser Sean Baker je od začetka želel, da bi bila ona Ani.
Anora je brez dvoma njegov najboljši film doslej. Baker je znan po neodvisnih filmih, v katerih pogosto nastopajo seksualni delavci kot protagonisti. V filmsko industrijo je vstopil s filmom Tangerine iz leta 2015, nagrajenim neodvisnim filmom, ki je bil posnet izključno z iPhonom. Pozornost je pritegnil tudi s The Florida Project z Willemom Dafoeom, nato pa je sledil Red Rocket. Zdaj pa je predstavil svoj doslej najboljši projekt, Anoro. Upamo, da bo tako kot Madison tudi Baker kmalu postal veliko ime, o katerem bo slišala tudi širša publika.
Foto: IMDb
