Devetdeseta leta so bila prelomna za neodvisno filmsko sceno tako imenovanih indie filmov, ki je postala bogatejša kot kdaj koli prej. Filmski festival Sundance, čeprav ustanovljen že leta 1978, je tedaj pridobil tolikšen pomen za filmske ustvarjalce kot Seattle za grunge sceno.
Filmski maraton devedesetih
Čeprav takoj, ko zaslišimo besedi devetdeseta in filmi, najprej pomislimo na naslove, kot so Titanik, Romeo in Julia, The Bachelor, Thelma in Louise, ter na režiserja Tarantina, to desetletje prinaša še veliko drugih odličnih filmov. Predstavljamo vam seznam petnajstih, ki jih verjetno že dolgo niste videli. Če boste s seznama izbrali vsaj tri filme, zagotovo ne boste zgrešili, filmski maraton pa se lahko začne že to nedeljo. Manjka le še pokovka, kar boste mimogrede uredili!
Vročica
Film z odličnim scenarijem in igralsko zasedbo ter navdahnjeno režijo Michaela Manna je eden najboljših predstavnikov žanra kriminalne drame. Neil McCauley, ki ga igra odlični Robert De Niro, je eden najboljših tatov, samotar, ki se ravna po življenjskem motu: ne naveži se na nič, čemur ne moreš ubežati v tridesetih sekundah. Po izpustitvi iz zapora McCauley zbere ekipo in se znova poda na roparske pohode. Vincent Hanna (Al Pacino) je poročnik oddelka za umore in rope losangeleške policije, popolnoma predan svoji službi. Ko se mu zaradi tega razsuje zasebno življenje, je delo edino, kar mu je preostalo.
Ko McCauleyjeva ekipa med eno izmed operacij ubije stražarje, Hanna prevzame primer, da bi tolpi presekal pot in jo spravil pred sodišče. Zdi se, da je njene člane nemogoče razkrinkati, a s pomočjo mreže informatorjev in podrobnosti iz njihovega zasebnega življenja Hanna počasi sestavi mozaik. Konflikt se sčasoma stopnjuje in postane zasebni boj med McCauleyijem in Hanno.
Šesti čut
Napet, vznemirljiv in pretresljiv film se razlikuje od vseh znanih filmov o duhovih, čeprav gre za variacijo motiva. Režiser in scenarist M. Night Shyamalan, ki ga navdušujejo teme nadnaravnega in nerazložljivega, svet živega in sveta neživega, skrivnosti neznanih svetov, katerih obstoj slutimo, a v njih ne verjamemo.
Daleč od oči
Film je bil nominiran za dva oskarja in je prejel številne nagrade, med drugim tri nagrade National Society of Film Critics (najboljši režiser, film, scenarij) in nagrado Združenja scenaristov Amerike, ki jo je prejel Scott Frank kot avtor najboljšega prirejenega scenarija. Kombinacija Jennifer Lopez in Georgea Clooneyja lahko malo koga pusti ravnodušnega.
Fargo
Odličen krimič s ‘priokusom’ črnega humorja je režiral Joel Coen po scenariju, ki ga je napisal skupaj z bratom Ethanom. Na festivalu v Cannesu je prejel nagrado za najboljšo režijo. Frances McDormand je dobila oskarja za najboljšo igralko, Joel in Ethan pa oskarja za najboljši scenarij. Po mnenju številnih kritikov je Fargo najboljši film v karieri bratov Coen.
Klub golih pesti
Črnohumorno, satirično dramo z veliko nasilja so poimenovali tudi Peklenska pomaranča dvajsetih let. Film temelji na debitantskem romanu Chucka Palahniuka. Odvija se skozi pripoved brezimnega glavnega junaka – depresivnega urbanega mladega samotarja (Edward Norton), čas dogajanja pa je prestavljen v bližnjo prihodnost. Poleg Nortona igrata še odlična Brad Pitt in Helena Bonham Carter.
Juice
Štirje najstniki iz Harlema, Q, Bishop, Raheem in Steel, nekega dne ne gredo v šolo. Ko izvejo, da je bil eden izmed njihov prijatelj ubit v streljanju v baru, Bishop (igra ga odlični Tupac Shakur) trdi, da jih nihče ne spoštuje. Da bi pridobili spoštovanje, se odločijo oropati majhno trgovino na vogalu ulice, vendar Bishop brez očitnega razloga ustreli blagajničarko. Zbežijo v ulico in Raheem poskuša Bishopu vzeti pištolo, a pri tem tudi sam umre. Zdaj ostaneta samo še dva, ki vesta, kaj je Bishop storil, zato se slednji odloči, da ubije tudi njiju. Razburljiv, dinamičen in napet film s Tupacom je zagotovilo za dober filmski večer.
Poslednji Mohikanec
Ekranizacija slavnega istoimenskega romana Jamesa Fenimora Cooperja iz 1826. je bila velika uspešnica v začetku devetdesetih. Cooperjevo knjigo in scenarij Philipa Dunea iz leta 1936 so prilagodili John L. Balderston, Paul Perez in Daniel Moore, nov scenarij pa sta skupaj napisala Christopher Crowe in Michael Mann, ki je film tudi režiral in produciral. Mann (Vročica, Jericho Mile, Lovec na ljudi) je posnel razkošno uprizoritev, v kateri odlično združuje vznemirjenje in napetost, bojne prizore z romantičnimi trenutki brez kakršnega koli pretiravanja.
Tanka rdeča črta
Legendarni ameriški režiser Terrence Malick, ki je v sedemdesetih dosegel status enega vodilnih sodobnih režiserjev le z dvema filmoma (Badlands, Božanski dnevi), se je po skoraj dvajsetletnem premoru vrnil režiji z odlično vojno dramo Tanka rdeča črta.
Schindlerjev seznam
Ženskar in vojni dobičkar Oskar Schindler (Liam Neeson) z ženo Emilie (Caroline Goodall) živi mirno življenje na visoki nogi, dokler ne uvidi zla, ki ga prinaša nacizem. Med bivanjem v krakovskem getu je priča okrutnim likvidacijam Judov. Schindler zaposluje poljske Jude kot poceni delovno silo za pridelavo hrane za države tretjega rajha. Njegove delavce terorizira sadistični nacist Amon Goeth (Ralph Fiennes).
Amon Goeth je človek, ki živi po prepričanjih trdovratnih nacistov in slepo verjame nacističnim zakonom. Amon v svoji okrutnosti zlorablja tudi svojo služkinjo Helen Hirsch (Embeth Davidtz). Schindler s pomočjo svojega sodelavca Itzhaka Sterna (Ben Kingsley) sestavi seznam vplivnih Judov. S podkupovanjem Amona Goetheja in negovanjem njunega dobrega odnosa uspe Schindlerju iz taborišča rešiti 1.100 ljudi in jih prepeljati na varno, v svojo tovarno streliva, ki se nahaja na Češkoslovaškem.
La Haine
Večkrat nagrajeni film je zgodba o treh mladeničih, ujetih v vrtinec nasilja in sovraštva. Mathieu Kassovitz je na festivalu v Cannesu prejel nagrado za najboljšo režijo. Jud Vinz, Arabec Said in temnopolti boksar Hubert so odraščali v francoskem predmestju, kjer je zaradi divjaškega in rasističnega obnašanja lokalne policije vzdušje zavrelo. Med nemiri, ki jih povzročijo slabe razmere, Vinz najde pištolo, ki je pripadala enemu izmed policistov. Da bi si končno prisluži spoštovanje, si priseže, da bo ubil policista, če njegov prijatelj Abdul ne bo preživel udarcev, ki jih je bil deležen med nemiri.
Divji po srcu
Nenavadna zgodba o dveh mladih, divjih po srcu, je bila leta 1990 v Cannesu nagrajena z zlato palmo. Prepoznaven je režijski pristop Davida Lyncha (Modri žamet, Twin Peaks), kot so tesnobne situacije, ki delujejo kot del temnih fantazij, in nenavaden način, da v prizorih najintenzivnejšega nasilja in krvi sproži smešen preobrat in groteskno perspektivo. Zelo zanimiv lik glavnega junaka Sailorja je kombinacija strastnega Elvisa Presleyja in uporniškega James Deana, ki ga je odlično odigral Nicholas Cage. Diane Ladd je bila nominirana za oskarja v kategoriji stranske igralke.
Rushmore
Rushmore, drugi film slovitega režiserja Wesa Andersona (Veličastni Tenebaumi, Življenje pod vodo), je tragikomedija, ki se vrti okoli ljubezenskega trikotnika med nenavadnim petnajstletnikom, mlado vdovo in depresivneim tajkunom. V eni glavnih vlog se pojavi tudi Bill Murray, reden gost Andersonovih filmov.
Moj mali Idaho
Mike in Scott sta najboljša prijatelja, ki se ukvarjata z ulično prostitucijo, pogosteje z moškimi kot z ženskimi strankami. Mike trpi za narkolepsijo, torej nenadno zaspi, in je obseden z mamo, ki ga je zapustila kot otroka, zato jo želi najti; poleg tega je zaljubljen v Scotta. Slednji je sin bogatega in vplivnega očeta, njegovo življenje na cesti, skupaj z uživanjem drog in prostitucijo, pa je dejanje iz upora; čeprav seksa z moškimi, je dejansko heteroseksualen. V iskanju Mikove matere potujeta iz Portlanda v Oregonu prek Idaha v Italijo, kjer Scott spozna posebno dekle, v katero se zaljubi …
Potem ko se je sredi in konec osemdesetih s filmoma Mala Noche in Drugstore Cowboy uveljavil kot eden pomembnih avtorjev ameriške neodvisne scene, si je Gus Van Sant v zgodnjih devetdesetih utrdil status s produkcijo Mojega malega Idaha. V vseh omenjenih filmih, pa tudi v naslednjem, Cowgirl Blues, se ukvarja z liki z roba družbe v nekonvencionalnem pripovednem okviru.
JFK
Okrožni državni tožilec Jim Garrison (Kevin Costner) poskuša osvetliti dogodke, ki so vodili do atentata na Kennedyja. Dokazi, na katere naleti, ga pripeljejo vse do vrhov CIE, FBI-ja, vojaških obveščevalnih služb in mafije … Novembra 1963 je svet pretresel atentat na ameriškega predsednika Johna F. Kennedyja. Kratka preiskava, ki je potekala pod nadzorom kontroverznega vrhovnega sodnika Earla Warrena, je prišla do zaključka, da je atentator Lee Harvey Oswald sam načrtoval in izvedel zločin.
Najbolj ambiciozno in kontroverzno delo Oliverja Stona doslej, JFK (1991), je prikaz poskusa tožilca Jima Garrisona (Kevin Costner) iz New Orleansa, da ugotovi, kdo stoji za atentatom na predsednika Kennedyja.
Reševanje vojaka Ryana
Med drugo svetovno vojno se razkrije, da so bili ubiti trije bratje iz družine Ryan, četrtega pa nikoli niso našli. General Marshall (Harve Presnell) je obveščen o veliki tragediji, zato se odloči storiti vse, da bi našel Jamesa Ryana (Matt Damon), kljub majhni verjetnosti, da je ta preživel, saj je na nevarnem območju.
Enota osmih vojakov pod vodstvom stotnika Millerja (Tom Hanks) se odpravi na misijo, da poišče edinega preživelega Ryana in ga pripelje domov. Izkrcanje zavezniških vojakov na obali Normandije na znameniti dan D je eden najbolj znanih dogodkov iz druge svetovne vojne. V filmu lahko vidite neverjetno realističen prikaz izkrcanja vojakov, ki se pod močnim ognjem nacističnih sil trudijo doseči strateško pomembne položaje.
Film, nominiran v šestih kategorijah, je petkratni dobitnik oskarja leta 1999, prejel pa je tudi nagrade zlati globus, Golden Screen, Grammy, Silver ribbon, Golden Reel, OFCS, Golden Satellite in TFCA.
Foto: Profimedia, YouTube, Screenshot
