Ko govorimo o režiserjih, ki so popolnoma zaznamovali filmsko industrijo, je za mnoge Martin Scorsese številka ena. Nobenega dvoma ni, da gre za najboljšega živečega režiserja, ki že več kot 50 let ustvarja mojstrovine. Scorsese je ikona ameriškega in svetovnega filma ter eden najvplivnejših režiserjev vseh časov. A Ameriška akademija filmskih umetnosti in znanosti, očitno ne misli tako.
Največkrat nominiran režiser
Če niste preveč vešči zgodovine oskarjev, zagotovo ob omembi Martina Scorseseja pomislite, da mora imeti že nekaj zlatih kipcev. Seveda so bili njegovi filmi nominirani neverjetnih 71-krat. Vendar, ali ste vedeli, da je Martin Scorsese oskarja dobil le enkrat? Bilo je leta 2007, ko je prejel oskarja za najboljšo režijo za film The Departed.
Na letošnjih oskarjih je Martin Scorsese odšel praznih rok, njegovemu filmu Morilci cvetne lune kljub desetim nominacijam niso podelili niti enega kipca. To za Scorseseja ni čudno, saj imajo oskarji tradicijo, da njegova dela ignorirajo. Da, nominirani so (in pogosto v največjih kategorijah), vendar ga vedno ne nagradijo. Scorsese je z desetimi nominacijami največkrat nominiran režiser v zgodovini, letos pa je z 81 leti postal tudi najstarejši. Kako je mogoče, da je oskarja dobil le enkrat?
Preveč na robu za akademijo?
Ko je Martin Scorsese leta 2007 končno dobil oskarja za režijo, se je takrat zdelo, da je že prepozno. The Departed je tisto leto prejel tudi oskarja za najboljši film (tudi edinkrat, ko je njegov film prejel to nagrado). Tako kot takrat, ko sta Leonardo DiCaprio po letih nominacij prejela oskarja za Povratnika in Rogerja Deakinsa za Blade Runner 2049, je Scorsese oskarja prejel ne le za odlično režijo, ampak tudi zato, ker je bil čas, da ga tudi on osvoji.
Njegova kariera sega v pozna 60. leta in od leta 1986 do danes je vsak film, ki ga je izdal, prejel vsaj eno nominacijo. Oskarji torej niso ravno prezrli Scorseseja, vendar se je vedno zdelo, da so prišli na rob tega, da bi mu podelili nagrado in jo nato izročili nekomu drugemu, kar je trenutno čuden način obravnavanja največjega živečega režiserja. Mnogi razlog za to najdejo v filmih, ki jih ima akademija sicer rada in nagrajuje, to so zgodovinske in biografske drame. Scorsesejevi filmi so moteči in presenetljivi, pogosto polni nasilja in psovk. Njegovi filmi v 70. in 80. letih so veljali za preveč na robu za oskarje, prav tako tudi njegova režija.
Tradicija izgub
Martin Scorsese je na podelitvi oskarjev prvič stopil na oder leta 1975. Takrat pa je kipec sprejemal v imenu Ellen Burstyn, ki mu je prinesla nagrado za najboljšo igralko za film Alice Doesn’t Live Here Anymore. Film je imel še dve nominaciji, nobene za najboljšo režijo. Takrat so nanj še gledali kot na prišleka. Leto kasneje je izšel njegov Taxi Driver, s čimer se je začela Scorsesejeva tradicija, da oskarje zapušča praznih rok. In spet ni prejel nominacije za najboljšega režiserja, oskarja za najboljši film pa je prejel Rocky.
Oskarji preprosto niso bili pripravljeni na 12-letno prostitutko, duševno bolnega protagonista ali na polemiko, ki je prišla s filmom. To samo dokazuje, kako pred svojim časom je bil Scorsese. Raging Bull, Goodfellas, Cape Fear, Casino, Gangs of New York, The Aviator, The Wolf of Wall Street … seznam se lahko nadaljuje. Vsi legendarni filmi z nič oskarji za režiserja ali najboljši film. Da ne omenjam, kako sta The King of Comedy in After Hours ostala brez nominacij in zdaj veljata za kultna.
Tradicija se je nadaljevala tudi letos, ko Killers of the Flower Moon (Morilci cvetne lune) niso dobili niti enega oskarja. To je nedvomno eden njegovih najboljših filmov. Tudi pri 80 letih se lahko Scorsese postavi ob bok mlajšim režiserjem na vrhuncu njihove slave. Ko imamo režiserja, ki je v 50 letih vplival na filmsko industrijo bolj kot kdor koli in ima le enega oskarja, je čas, da se vprašamo, kaj te nagrade sploh predstavljajo?
