Letni kino Kinoteke: Poletje na platnu in med platnicami letos razpravlja o poeziji

Poletje zagotovo ne bi imelo svojega posebnega čara brez vseh festivalov in dogodkov na prostem, kot so glasbeni koncerti in letni kino. Ti nam popestrijo večere in zagotovijo, da se jih bomo spominjali še dolgo v jesen. Na muzejski ploščadi Metelkova se tudi letos odpira letni kino Slovenske kinoteke, ki s tem oplemeniti poletno filmsko-literarno dogajanje v Ljubljani. Pod milim nebom se bomo na festivalu Poletje na platnu in med platnicami družili med 8. in 13. avgustom.

(Po)doba poezije

Šest avgustovskih večerov bo na zelenici letnega kina Slovenske kinoteke na Muzejski ploščadi Metelkova v prešernem poletnem vzdušju, s pomočjo filmov, izbranih knjig in zanimivih gostov, posvečenih vlogi poezije za današnji čas. Med filmom in poezijo so stkane neštete vezi, ki prepletajo besede in podobe, glasbo in ritem, zvene in tišine. Poezija navdihuje številne filmske ustvarjalce, filmske podobe pa sooblikujejo nove pesniške intervencije.

Program

Cikel se odpira s filmom Sajat-Nova: Barva Granata (1969), v katerem Sergej Paradžanov predstavi velikega armenskega pesnika in glasbenika. S projekcijo bomo obeležili tudi 100-letnico režiserjevega rojstva.

V sredo, 14. avgusta, bo potekal pogovor: Težke gobice in drugi pesniški prostori. Tomaž Šalamun (1941–2014) od prve prelomne pesniške zbirke Poker, ki jo je leta 1966 izdal v samozaložbi, preseneča, navdušuje in navdihuje. Njegova poezija je skozi več kot štirideset pesniških zbirk ohranila svežino in igrivost, tudi deset let po tistem, ko nas je zapustil. Zakaj se danes k njegovi poeziji vračati, kako nas nagovarja in kaj v njej bo ostalo za vedno? O teh in drugih vprašanjih v pogovoru, ki ga z avtorjem filma (ki sledi pogovoru) Jeffreyjem Youngom in avtorico Erico Johnson Debeljak vodi Gregor Podlogar. Sledi projekcija dokumentarnega filma o pesniku Buča na vroči strehi sveta.

V četrtek, 15. avgusta, bomo spremljali predavanje: O Pasolinijevi poetiki. Živimo v gluhem svetu, polnem repriz, kjer je dialog zamenjala replika. Kako nas danes nagovarja Pasolinijeva poezija? Kako bi danes stilistična žival zagrizla v tkivo današnje družbe? Je v mlakuži informacij morda ravno poezija orodje, ki lahko sproži škandal in pretrese svet do temeljev? Predava pesnik in prevajalec Tomislav Vrečar. Sledi projekcija filma Cvet tisoč in ene noči (Il fiore delle mille e una notte). Antologija erotičnih zgodb je bila snemana dve leti v štirih deželah (Iran, Nepal, Jemen, Eritreja). Zgodbe povezuje arabski princ, ki potuje na konec znanega sveta, da bi našel ugrabljeno sužnjo. Očiščen vsake dlake na jeziku, najbolj žgečkljiv in obenem najbolj strogo analitičen del Pasolinijeve trilogije o življenju, posnete po znamenitih literarnih delih preteklosti, ki se s Cvetom tudi zaključi.

Petek bo začel pogovor Pesniško gibanje Črna skrinjica. Spraševali se bomo kako danes predstavljati sodobno poezijo? Pogovor z Dejanom Kobanom, urednikom male neodvisne založbe Črna skrinjica in snovalcem številnih pesniških dogodkov, bo vodila literarna kritičarka Silvija Žnidar. Sledila bosta kratko branje in projekcija dveh pesniških videov, nato pa projekcija filma Paterson. Paterson (Adam Driver) je voznik avtobusa v mestecu Paterson v New Jerseyju. Njegovo življenje poteka po ustaljenem ritmu. Skozi okno avtobusa vsak dan opazuje mesto, ki drsi mimo, in lovi drobce pogovorov med potniki. Med odmori v beležko zapisuje svoje pesmi. Jim Jarmusch je ustvaril tiho filmsko pesem o iskanju lepote v najbolj neznatnih trenutkih vsakdanjega življenja. Film je navdihnila pesnitev Paterson Williama Carlosa Williamsa.

V soboto, 17. avgusta, se lahko udeležimo predavanja pesnika in prevajalca Miklavža Komelja Kako nas je naredila poezija? V nasprotju z antičnimi predstavami, ki so poezijo videle kot univerzalno silo, posredujočo med božanskim in človeškim svetom, je kapitalizem zavest o poeziji postavil na družbeni rob, ukvarjanje s pesništvom pa v nišno dejavnost, zanimivo le za ozke kroge zainteresiranih posameznikov. Lahko rečemo, da se približujemo točki, v kateri postaja poezija nemogoča. Toda prav kot taka se vrača kot nosilka Nemogočega, kot potencialno revolucionarna sila. Sledila bo projekcija filma Pesmi iz drugega nadstropja (Sanger fran andra vaningen), ki govori o vzdušju apokalipse v mestu na severni polobli. Posli čez noč propadejo. Čarovniku spodleti pri preprostem triku in človeka dejansko prežaga na pol. Dogajajo se bizarni verski rituali. Mesto se znajde v krempljih socialnega kaosa in prometnih zamaškov.

Festival bo v nedeljo sklenila projekcija iranskega filma Veter nas bo odnesel s seboj (Bad ma ra khahad bord). Ta prikazuje avto, ki se približuje odročni iranski vasi sedemsto kilometrov severno od Teherana. V vozilu so trije moški, ki se prepirajo, ali so na pravi poti ali ne. V vasi nihče zares ne ve, po kaj so prišli; vodja skupine se predstavlja za inženirja. »Ko govorim o ‘poetičnem filmu’, to ne pomeni, da govorim o filmu, povezanem s poezijo. Ko govorim o ‘poetičnem filmu’, ne govorim o posredovanju humanih sporočil. Govorim o filmu, ki je poezija, ki se ponaša z zapletenimi kvalitetami poezije in se odlikuje z njenim ogromnim potencialom.« – Abbas Kiarostami, režiser

Podrobnosti

Datum: 8. – 13.8.2024

Lokacija: Muzejska ploščad, Metelkova, Ljubljana

Več na: kinoteka.si

Foto: Unsplash, Kinoteka, Instagram (@slovenska_kinoteka)