Vlado Georgiev za Journal: “O tem, kako dolgo bo moja glasba odmevala, odloča občinstvo, ne jaz!”

Vlado Georgiev bo 6., 7. in 8. decembra nastopil v Plavi dvorani Sava centra. Koncerti, naslovljeni “Gospodski v Sava centru”, bodo odprli novo poglavje njegovih nastopov po prenovi te ikonične dvorane. Gospodski je hkrati tudi odraz njegovega spoštljivega odnosa do publike, s katero je skozi dolgoletno kariero preko glasbe zgradil  globoko čustveno vez. Prav tako izraža prefinjen užitek, ki ga prinašajo njegovi koncerti.

Vlado Georgiev bo s svojo iskreno in čustveno interpretacijo ter brezčasnimi uspešnicami, ki so zaznamovale njegovo dosedanjo glasbeno pot, ustvaril nepozabne trenutke. S tem še naprej tlakuje svojo edinstveno “pot do srca” občinstva.

Na pogovoru z izjemnim kantavtorjem, pevcem in producentom smo se srečali prav na mestu, kjer bo po premoru spet nastopil. Prazna dvorana, ki bo med tremi koncertnimi večeri napolnjena do zadnjega sedeža, je postala prizorišče našega pogovora. Vlado Georgiev pa je tudi tokrat ostal iskren, brezkompromisen in avtentičen. Gospodski.

Tradicija “Gospodskih” koncertov v decembru se nadaljuje v kultni Plavi dvorani. Kako se počutite ob vrnitvi v Sava Center?

Težko je opisati, kako izjemno se veselim povratka na oder Plave dvorane Sava Centra. Gre za resnično edinstveno koncertno prizorišče, ne samo v regiji, ampak tudi globalno. Dvorana je fantastična v vseh pogledih: od ambienta in akustike do vizualne dovršenosti ter udobja. Je velika, a hkrati intimna, kar ustvarja čudovit občutek vsakič, ko nastopam tam.

Ko je bil Sava Center zaprt zaradi prenove in nekaj let ni bil na voljo, smo umetniki ter občinstvo občutili velik manko. Postavljalo se je vprašanje: kje zdaj v Beogradu nastopati, da bi dosegli isto raven topline, elegance in udobja, ki jo ponuja Sava Center? Medtem smo se morali prilagoditi na alternative, kot so bila prizorišča v Luki Beograd ali manjše, tehnično manj kakovostne lokacije. Čeprav smo te rešitve sprejeli, nobena od njih ni dosegla standarda Plave dvorane.

Zato ni dovolj reči, da se veselim – bolj kot to, sem izjemno navdušen. Srce mi trepeta ob misli, da bom letos znova stal na tem zdaj prenovljenem odru. Če bi lahko, bi objel vso dvorano skupaj z občinstvom v njej – takšna je moja sreča.

Neštete emocije, ki smo jih delili, in tisti trenutki neverjetne energije, ki smo jih skupaj doživljali s publiko, so največje darilo. To darilo, pravzaprav, vsakič znova spoštljivo sprejmemo in mu poklonimo, moj bend in jaz. S srcem, z velikim veseljem in hvaležnostjo. Spomnim se vsakega koncerta, od prvega do zadnjega trenutka, in to samo po sebi čutim kot posebno darilo.

Ko se združita talent, ki ga podari Bog, in iskrena delitev z občinstvom, ki to nagradi z ovacijami, nastane povsem edinstven trenutek. Neprimerljiv s katerimkoli drugim. In prav vsak nastop je kot prvi – z enako lepoto občutkov, polnim srcem in popolno izpolnjenostjo. Tako se počutim ob koncu vsakega koncerta.

Veliko pozornost namenjate celotni produkciji vaših koncertov. Kaj pripravljate za ponovni nastop na tej kultni beograjski sceni?

Pripravljam vrhunsko sceno, brez lažne skromnosti. Že več kot mesec dni pripravljamo skice, načrtujemo postavitev tehnike in podrobno razdelujemo posamezne scene za vsako pesem. V ta proces je vključenih veliko ljudi, čeprav občinstvo tega večinoma ne vidi. Produkcija koncerta mi je vedno na prvem mestu. Izjemno pomembno mi je, da je na najvišjem nivoju, ne glede na stroške.

Zvok mora biti vrhunski, prav tako razsvetljava, vizualni efekti, ekrani in scenska pirotehnika – vse mora biti brezhibno, na najvišjem nivoju. Najboljša kakovost je edina možnost. Drugače preprosto ne delujem in nikoli ne bom. Tisti trenutek, ko umetnik začne varčevati pri produkciji, da bi imel večji dobiček, preneha biti umetnik.

Čeprav imam že vrsto let stalno ekipo, ki je vajena mojih idej – ki niso vedno najlažje izvedljive – pogosto na prvih delovnih sestankih za večje koncerte slišim: “Ah, dej no, zakaj mora biti spet vse na maksimumu?” Takrat se samo gledamo, molčimo, jaz pa podam svoje logično razmišljanje, zakaj mislim, da mora biti tako. Nato se lotimo dela. Med pripravami, skozi različne faze in iz dneva v dan, se vsi vedno bolj navdušujejo nad izzivi, ki jih prinaša realizacija.

Na koncu, ko je koncert za nami, sedemo skupaj, se družimo in uživamo v trenutku. Tisto, kar se zgodi, je nam popolnoma jasno že od prve ideje. Zato velikokrat besede niso potrebne – razumemo se brez njih. Resnično sem srečen, da imam ob sebi že toliko let ljudi, ki jih lahko imenujem svojo ekipo – tako glasbeno zasedbo kot tehnično podporo. Komaj čakam, da se začne montaža za koncert Gospodski v Sava Centru.

Vaši prejšnji koncerti v Sava Centru so sloveli kot boemski, gostili pa ste številne umetnike iz sveta glasbe in igre. Ali tudi na prihajajočih nastopih načrtujete goste?

Seveda. Vsak večer bo na odru tudi gost. Za zdaj naj to ostane presenečenje. Takšni koncerti si resnično zaslužijo izjemne goste – kolege, ki so blizu mojemu senzibilnosti, ljudi, ki jih imam rad in katerih delo cenim ter spoštujem. Da, zagotovo bodo ob meni čudoviti gostje …

Vaša glasba že skoraj tri desetletja navdušuje občinstvo po vsej regiji. Postala je del njihovih domov, vsakdanjika, intime in spominov. Kaj to pomeni za avtorja?

Največji uspeh za avtorja je, ko postane del življenja ljudi. Ko v njihovih domovih in trenutkih odmevajo pesmi, ki sem jih napisal, uglasbil in zapel. O tem, koliko bo moja glasba trajala, odloča občinstvo, ne jaz. Glede na to, da na mojih koncertih v zadnjem času opažam veliko mladih, celo zelo mladih ljudi, to vidim kot izjemno srečo in blagoslov. Pojem že za tretjo generacijo. Ko sem kot mlad začenjal, so me poslušali starši in njihovi otroci, pa tudi starejši. Danes me poslušajo otroci tistih otrok, vnuki nekdanjih staršev. To je res čudovito.

Ali so iskrenost, čustva in univerzalne teme ključ do trajnosti?

Iskrenost je, če vprašate mene, najpomembnejša. Neposredna in resnična čustva so vrhunec iskrenosti. Peti o tem, kar resnično čutite, je zelo podobno kot govoriti to, kar resnično mislite. Kar se tematik pesmi tiče, je ljubezen najuniverzalnejši jezik na svetu. Starejša je od vsake civilizacije in predstavlja osnovni element življenja. Prav zato se moje pesmi večinoma osredotočajo na ljubezen, ki je, po mojem mnenju, tudi razlog za njihovo trajnost.

Seveda glasba ni nujno vedno osredotočena le na ljubezen. Pesem Tropski bar je, na primer, popolnoma drugačna, a je našla svojo pot, ker nosi dobro sporočilo, iskreno, spontano in veselo. Kljub temu se največkrat vračam k ljubezni, saj so melodije, ki jih ustvarjam, same po sebi čustvene, a hkrati ne preproste. Ljubezen je prav takšna – kompleksna, a izjemno univerzalna.

V času digitalizacije, kljub video posnetkom in neposrednim prenosom, koncerti ostajajo edinstven del vašega dela – trenutki, ki se zgodijo le v dvorani med vami in občinstvom. Kako danes doživljate te trenutke?

Zelo zanimivo je, kar ste omenili. Časi so se spremenili in marsikaj ni več tako, kot je bilo nekoč. Povsod so telefoni, ljudje snemajo in fotografirajo na stotine posnetkov in slik, ki pogosto ostanejo pozabljeni v njihovih napravah. Namesto da bi poslušali koncert, zaradi katerega so prišli, so zaposleni s snemanjem in sploh ne opazijo, da si s tem preprečujejo uživanje v trenutku. To je žal ena slabših plati digitalne dobe, v katero so nas zvabili z obljubami, nato pa hitro potisnili v prepad, kjer so socialno in resnično življenje v realnem času pogosto zapostavljena.

Koncert pa je še vedno zelo živa izkušnja. Tudi če gledate vrhunsko posneto predstavo, z izjemno produkcijo in montažo, to nikakor ni isto kot biti tam v živo. Koncert je zelo podoben gledališču – on je tukaj, zdaj in tako. Če ste bili prisotni, ste izkusili tisti trenutek v polni meri. Digitalni svet ne more nadomestiti te pristne izkušnje – ne morete ljubiti, smejati se ali jokati digitalno. Emoji in telefonski zasloni ne morejo prenesti teh čustev in ne morete objemati nekoga s pomočjo zaslona. Na žalost so mlade generacije pogosto ujete v nenehno gledanje v zaslone svojih pametnih telefonov, ne zavedajoč se, da jim življenje, tisto pravo, uhaja mimo njih. Časa ne moremo vrniti in zato bi bilo zelo pomembno, da to kar najbolje pojasnimo mladim, dokler ni prepozno.

V prejšnjem pogovoru ste omenili, da delate na novih pesmih. V kateri fazi ustvarjanja ste zdaj?

Ohranili ste kontinuiteto v glasbenem izrazu, stilu in smeri. Koliko je doslednost pomembna v ustvarjalnem procesu? Ali imate že na začetku dela na pesmi jasno začrtano idejo o glasbi, besedilu in aranžmaju, ali pa se raje prepustite procesu, intuiciji in improvizaciji? Od česa je to odvisno?

Na splošno najprej napišem melodijo in besedilo, nato pa se lotim aranžmaja. Največkrat je prvi vtis in tisto, kar slišim v svoji glavi med pisanjem, zelo blizu končni verziji pesmi. Seveda je možno kreativno improvizirati, vendar to običajno velja za manj izkušene ali tiste, ki še niso povsem prepričani, kaj želijo. To je podobno kot potovanje popotnika, ki ne ve, kam gre, vendar na koncu nekako pride nekam. Seveda je prišel, ampak vprašanje je, ali je prišel tja, kamor je želel. Sem boem, vendar nisem popotnik, vsaj ne v glasbi.

Kdaj veste ali čutite, da je pesem popolna in pripravljena za predstavitev publiki? Ste v tem procesu nagnjeni k nenehnemu preizpraševanju?

Snemanje je pogosto dolgotrajen in naporen proces. Dnevi in noči v studiu, nato pustite, da se vse malo umiri, delaš na drugi pesmi, potem pa spet poslušaš prejšnje. Produkcija ene resne pesmi je zelo kompleksna naloga. Ampak DA, zelo dobro vem, kdaj je pesem popolnoma dokončana in ko ni več potrebna nobena sprememba.

Kljub bogatemu repertoarju skoraj vsak umetnik ima nekaj pesmi, ki jih vedno izvaja na svojih koncertih. Katere pesmi vi nikoli ne izpustite?

Mnoge pesmi nikoli ne izpustim, ker so med seboj zelo povezane. Časovno, dinamično in tudi kronološko. Ljudje vedno pričakujejo te največje hite, tu ni veliko filozofiranja.

Ali obstaja katera vaša pesem, katere interpretacijo s časom doživljate drugače?

Da, več takih pesmi. To je mogoče slišati, če poslušate posnetke mojih koncertov iz preteklosti. Nekatere besedila, čeprav sem jih osebno napisal, sem začel doživljati globlje in resneje, kar se odraža tudi v sami interpretaciji. Bodite pozorni na to med prihajajočimi koncerti “Gospodski” v Sava Centru.

Prodaja vstopnic za te koncerte je že na voljo preko spletne strani ddtickets.rs, ob tem pa Vlado Georgiev sporoča:

“V decembru vas z veseljem pričakujem v Plavi dvorani Sava Centra, da skupaj zapojemo in uživamo – Gospodski!”

*Tekst je preuzet s portala Journal.rs

Foto in video: Jorunal
Stajling: Vanja Pantin
Garderoba: Mona Men
Lokacija: Sava Centar