Glas nove generacije. Prav to je irska pisateljica Sally Rooney, ki ima posebno sposobnost, da na papir prenese sodobne ljubezenske odnose, notranja razhajanja, neizrečene travme in vse tisto, kar trenutno pesti mlade ljudi. Njen najnovejši roman Intermezzo je izšel že oktobra lani, vendar ga danes priporočamo v sklopu naše rubrike Journal knjiga meseca, v kateri vsak mesec izberemo knjigo, za katero menimo, da jo je vredno prebrati. Delili bomo tudi svoj vpogled v to, kaj jo dela vredno branja.
Sally Rooney se je svetu predstavila z romanom Pogovori s prijatelji, ki je postal knjižna uspešnica čez noč. A večina ljudi je zanjo slišala, ko je bil njen drugi roman, Normalni ljudje, prirejen v nagrajeno miniserijo. Ta roman jo je izstrelil med zvezde, sledil pa mu je še Čudoviti svet, kje si, še ena uspešnica, ki je utrdila njen sloves kot “glasu nove generacije”. Intermezzo, njen najnovejši uspeh, je nekoliko drugačen od prejšnjih del, a še vedno prepoznaven.
O čem govori Intermezzo?
Intermezzo sledi bratoma Petru in Ivanu Koubeku. Peter, v zgodnjih tridesetih, je karizmatičen odvetnik za človekove pravice. Ivan, deset let mlajši, je resen in vase zaprt šahist. Ko je bil Ivan še majhen, Peter pa najstnik, sta bila zelo povezana, a sta se z leti odtujila. Zdaj sta izgubila ljubljenega očeta, kar odpira stare rane. Ivan na šahovski simultanki v majhnem mestu spozna Margaret, ki je ravno končala svoj zakon. Privlačnost med njima je močna, vendar starostna razlika ogroža njuno ljubezen. Njegov brat Peter je globoko razočaran nad svojim življenjem. Ne ve, ali je njegova ljubezen do Naomi, na videz brezskrbne študentke, resnična, in nikakor ne more sprejeti, da ga ima Sylvia, njegova prva ljubezen, rada le kot prijatelja.
Hrepenenje, obup in samospoznanje so prepleteni v pretresljivi in hkrati tolažilni zgodbi o dveh bratih, ki morata najti način, kako resnično žalovati in resnično ljubiti.
Bolj žalostna in mračna, a zato še bolj posebna
Ob branju Intermezza je očitno, da se je Sally Rooney odločila nekoliko odmakniti od svojega dosedanjega pristopa in tem. Žalovanje, ki se vleče skozi roman, ustvari drugačno vzdušje kot v njenih prejšnjih knjigah. Rooney je ustvarila popolne in zanimive like, ki niso enodimenzionalni. Njihove odločitve niso vedno pravilne in pogosto reagirajo burno. Kar izstopa v Intermezzu, je zrelost, s katero Rooney piše. Gre za premik v njenem ustvarjanju, saj se avtorica usmerja v bolj žalostne in temne teme. Čeprav je njen slog še vedno tam in prepoznaven.
Intermezzo je globok roman, ki raziskuje, kako naprej, ko nimaš nikogar, ki bi ti pokazal pot. Če pa obstaja nekaj, s čimer smo se ob branju spopadali, so to – liki. Pravzaprav so liki tisti, ki jih je najtežje razumeti v romanih Sally Rooney. Kot smo že omenili, njeni liki niso povsem dobri ali slabi, temveč pogosto mladi ljudje, ki iščejo srečo in pri tem naredijo tudi kakšno napačno potezo. Zaradi tega je včasih težko navijati zanje. Ivan in Margaret sta zaljubljena, a je to glede na razliko v letih res pravilno? Peter se ne more odločiti, ali ljubi Naomi ali Sylvio, roman pa tudi nam kot bralcem ne ponudi jasnega odgovora. Njihova situacija je preprosto – trikotnik. In kot bralca vas to lahko malce zmoti. A tisto, v čemer je Rooney vedno bila izjemna, je v tem, da ne sodi. Intermezzo nas uči, da moramo preprosto sprejeti človeške napake.
Članek je povzet s portala Journal.hr
Foto: Fraktura, Dupe Photos
