Slovenski umetnik Mark Požlep je v galeriji Hestia v Beogradu predstavil multimedijsko razstavo Trajni odmor, ki nas pelje po jadranski obali. Umetnik je ob tematiki gradnje jadranske magistrale v njenem družbenem, sociološkem, kulturnem, političnem in ekonomskem kontekstu z razstavo ponazoril pregled zgodovinskih dogodkov, to zanimivo popotovanje pa je obiskovalcem na voljo do 6. oktobra 2024.
Na glasbeno popotovanje z naslovom Jadran, ljubim te nas bo Mark Požlep popeljal tudi v sklopu festivala Spider, ki bo od 19. do 22. junija potekal na različnih lokacijah po Ljubljani. Koncertno učno uro v sedmih pesmih, ki vozi vzdolž jadranske magistrale, bomo poslušali 19. junija.
Mark Požlep za Journal razkriva, kako je ta razstava nastajala, na katere obale ga je po Jadranu poneslo raziskovanje in kakšne uvide mu je le to prineslo.
Razstava se poskuša objektivno približati preteklosti, da bi razumeli sedanjost.
Z razstavo Trajni odmor nam prinašate duh jadranske obale in poletja, še preden se je začelo na koledarju. Koliko/kako je nastala ideja za razstavo?
Razstava je nastajala približno tri leta. Začelo se je z raziskovalno potjo z ekonomistom Igorjem Feketijo z avtom od Trsta do Ade Bojane, intervjuji, pogovori ter nadaljevalo s sodelovanjem pesnika Muanisa Sinanovića in glasbenika Gašperja Piana ter zaključnim koncertnim nastopom za neme opazovalce ob obali.
Kaj je pritegnilo vašo pozornost na tisoč kilometrih legendarne ceste od Trsta do Ade Bojane?
Najbolj me je zanimalo, kako je jadranska magistrala ekonomsko in socialno spremenila življenje ob obali. Kaj je pomenila na začetku gradnje in kaj pomeni zdaj.
Razstavo sestavlja skoraj sto risb z ogljem, ki niso le klasične risbe, ampak tudi besedila, ter video performans. Kako zahtevno je bilo za vas odgovoriti na temo in jo poleg zgolj likovnega (slikarskega) načina izražanja obogatiti še s tekstovnimi segmenti?
Zanimalo me je, kako najbolje predstaviti povzetek naše raziskave občinstvu, pravijo pa, da kdor poje, zlo ne misli. Sedem različnih sklopov, ki so nastali med raziskovanjem: Jadranska magistrala, Gastarbajteri, Dinamitaši, Hotel Haludovo, Nudizam, Jadrolinija in Izbeglice, smo predali pesniku Muanisu Sinanoviću, ki je napisal sedem pesmi. Glasbo zanje je napisal Gašper Piano. Kot je zapisala Neva Lukić; ob sklicevanju na fenomen letnih teras Požlep ni več tihi pripovedovalec, kot v risbah in zapisih, ampak postaja sodobni trubadur jugoslovanske Route 66. Risbe so nastale na podlagi raznovrstnega likovnega gradiva, ki sem ga zbral med raziskovanjem in ilustriral pregled zgodovinskih dogodkov.
Povejte kaj več o video performansu, ki je del razstave?
Video performans, koncert za neme opazovalce, je bil izveden na posebnih lokacijah vzdolž jadranske obale: na ladji Jadrolinije, pred ruševinami hotela Palace na Haludovem, v Mitićevem motelu, ob Jadranski magistrali in v Bakarskem zalivu s pogledom na rafinerijo. Sedem prej opisanih skladb je bilo izvedenih v sestavi električne kitare, klavirja in vokala Požlep.
Na kaj nas spominja (nauči) to retrospektivno potovanje po jadranski obali?
Projekt nas popelje po jadranski magistrali od leta 1945 do leta 1993. Sledi gospodarskim, družbenim in ekološkim spremembam, ki so se zgodile v tem času. Preteklosti poskuša pristopiti objektivno, da bi razumeli sedanjost.
Tematsko obravnava razstava kulturne in družbenoekonomske posledice izgradnje te avtoceste. Kaj bi izpostavili kot podatek, ki je bil za vas v tem smislu najbolj zanimiv?
Številne družbenopolitične spremembe v Jugoslaviji lahko sledimo razvoju Jadranske magistrale. Predvsem razvoj obmorskega turizma, ki je sovpadel s prehodom iz socializma v kapitalizem. Fascinantna je tudi z vidika protislovij časa: socialnega turizma in razcveta množičnega turizma; socializem in Bob Guccione, ki je v sedemdesetih letih zgradil hotel Haludovo Palace na Krku; trikotnik Haludovo – Goli otok – Brioni; razvoj nudističnega turizma, ki ni služil le kot model za privabljanje deviz, ampak tudi za promocijo jugoslovanskega socializma; napreden urbanistični in arhitekturni razvoj turističnih kompleksov in ribolov z dinamitom.
Vaše delo vedno spremljajo zanimive raziskave. Po jadranju od Bretanje do Škotske (Hogshead 733), po lepotah jadranske obale (Trajni odmor) … kaj bo vaše naslednje potovanje?
Pred enim tednom sem se vrnil iz Suffolka, kjer sem raziskoval komercialni ribolov ob obali Suffolka in kako se je spremenil od šestdesetih let prejšnjega stoletja do danes. Z Maximom Berthoujem, s katerim sva skupaj jadrala do Škotske in po Misisipiju, naju čaka jadranje na Japonskem.
