Karim Rashid: Industrijsko oblikovanje poganjajo oblikovalci, ki sprejemajo nove tehnologije
Ker živimo v hitrem tempu, se tudi trendi spreminjajo vse hitreje. Kdo pravzaprav narekuje te trende? Zdi se, da so to digitalni mediji, družbena omrežja in influencerji. Smo potrošniška družba, zato se naši interesi in potrebe oblikujejo skozi vsakodnevno uživanje informacij prek digitalnih platform.
Poleg mode in lepotnih trendov je vse večji poudarek tudi na dizajnu, urejanju interierjev in ustvarjanju lastne zen-oaze doma, po kateri tako hrepenimo ob koncu tedna, polnem obveznosti. Da bi ustvarili prostor po svojem okusu, iščemo navdih v različnih produktnih dizajnih, ki izstopajo s svojo obliko, barvami ali edinstvenostjo.
Karim Rashid – vizionar našega časa
Te besede najbolje opisujejo delo svetovno priznanega oblikovalca Karima Rashida. Karim Rashid je resnični vizionar, ki ima za sabo več kot 4.000 oblikovanih izdelkov, več kot 400 nagrad in številne stranke v kar 47 državah. Njegova sposobnost preseganja oblikovalskih tipologij ga še naprej uvršča med najboljše oblikovalce svoje generacije. Med svetovno znanimi znamkami v njegovem portfelju najdemo imena, kot so Veuve Clicquot, Alessi, Samsung, Kenzo, Hugo Boss, Audi in mnogi drugi.
Poleg tega je Rashid priljubljen predavatelj na univerzah in konferencah po vsem svetu, kjer si prizadeva, da bi oblikovanje postalo bolj dostopna in javna tema. Z enako namero prihaja tudi na konferenco Masters of Building Fair (MBF) v Rovinj.
Rovinj bo od 10. do 12. oktobra postal središče gospodarskega sveta in gostil prvo izdajo mednarodnega dogodka Masters of Building Fair (MBF). Ta dogodek bo združil vodilne strokovnjake in vlagatelje iz različnih sektorjev, ki bodo razpravljali o ključnih temah, trendih ter inovacijah na področju gradbeništva, arhitekture in oblikovanja.
Masters of Building Fair
Karim Rashid bo na konferenci MBF spregovoril o prihodnosti oblikovanja v digitalni dobi in o prilagajanju materialnega sveta zahtevam naših vse bolj digitaliziranih življenj. Verjame, da bo prehod iz analogne v digitalno ero prinesel pomembne spremembe, pri katerih bo oblikovanje odigralo ključno vlogo. Po njegovem mnenju bo preplet ustvarjalnih disciplin, kot so oblikovanje, umetnost, arhitektura, moda, hrana, glasba, kultura in lepota, izboljšal naša doživetja in kakovost življenja.
Pred konferenco smo imeli čast govoriti s Karimom Rashidom, ki nam je zaupal nekaj “skrivnosti” dobrega oblikovanja.
Vaše delo je prepoznavno po drznih barvah in organskih oblikah. Kaj je navdihnilo vašo značilno oblikovalsko filozofijo?
Vedno sem verjel v ustvarjanje belih prostorov, kjer poudarjene, žive barve vnašajo pozitivnost. Ta proces je podoben praznemu platnu ali beli sobi na filmskem setu, ki predstavlja popolno kuliso za okraševanje in dopolnjevanje. Razmišljam o uporabi barv z namenom, da ustvarim določeno izkušnjo ali omogočim človeško interakcijo z določeno nalogo ali funkcijo. Bela barva daje našim prostorom občutek svobode, brez zgodovine in tradicije, kar jih naredi prilagodljive in fleksibilne.
Vaša filozofija “senzualnega minimalizma” je zelo priznana. Kako se je ta filozofija skozi čas razvijala in kako jo usklajujete z vedno hitrejšim tehnološkim napredkom v dizajnu?
Dizajn nas spremlja na vseh ravneh in ima moč, da oblikuje naše notranje prostore ter ustvarja nove, napredne človeške navade. Z napredkom tehnologije lahko ustvarjam nove senzualne in organske oblike, ki prej niso obstajale v zgodovini. Tako tehnologija in senzualni minimalizem pravzaprav odlično sodelujeta.
Kako v svojih dizajnih uravnotežite formo, funkcionalnost in estetiko?
Pri oblikovanju sem zelo pragmatičen v odnosu do forme. Ne oblikujem zgolj zunanjosti, temveč formo “informiram”. Na primer, zanimajo me reševanje težav, dodajanje skulpturalnosti k drugače dolgočasnim arhetipom ali izražanje našega tehnološkega časa skozi obliko.
Strastno govorite o “demokratičnem dizajnu” in ustvarjanju za množice, ne le za elito. Kako ohranjate inovativnost in kreativnost pri oblikovanju za množično proizvodnjo?
Dizajn ni namenjen eliti, temveč naj bi bil demokratičen in dostopen vsem, lepota pa bi morala biti prisotna povsod. Danes oblikovalci nosimo veliko odgovornost. Poznamo učinke naših izdelkov, njihovo življenjsko dobo ter vpliv, ki ga imajo materiali in izdelki na okolje. Vse to vedno upoštevam že pred začetkom oblikovalskega procesa. Ljudje pogosto mislijo, da se dizajn spreminja s površinskimi trendi, a pravzaprav nas vodi tehnologija.
Industrijski dizajn napreduje po zaslugi oblikovalcev, ki sprejemajo nove tehnologije – bodisi materialne inovacije, proizvodne metode ali mehanske izume. Na primer, Bruerjev stol je bil izdelan s čelnimi cevmi iz tovarne koles, prvi plastični stol iz enega kosa pa je bil mogoč zaradi razvoja smolne tehnologije. Eamesov stol je bil izdelan s pomočjo tehnologije upogibanja furnirja, kar je obogatilo linijo izdelkov iz vezanega lesa. Torej je prihodnost dizajna v rokah oblikovalcev, ki sprejemajo tehnološke novosti, saj bodo prihodnje inovacije odvisne od naše zmožnosti prilagajanja in ustvarjalnosti v skladu s temi napredki.
Delali ste na različnih področjih oblikovanja, od oblikovanja izdelkov do notranjega oblikovanja in celo mode. Kako prilagajate svoj kreativni proces različnim potrebam?
Vedno sem se imel za pluralista, že kot študent. Ne maram ideje specializacije in občudujem kreativne ljudi, ki se dotikajo različnih vidikov vizualne kulture. Navdušuje me koncept Warholove produkcije, kjer lahko delate v vseh disciplinah uporabne umetnosti. Obljubil sem si, da bom, če kdaj imam svojo delavnico, ohranil širino in se ukvarjal z vsemi vidiki našega fizičnega okolja, vključno z interierji in stavbami, pa tudi s predavanji o svetu na splošno.
Imam približno 40 projektov hkrati, pri čemer vsak projekt nenehno navdihuje naslednjega. Moja raznolikost mi omogoča medsebojno navdihovanje in ustvarjanje novih idej, materialov in estetik.
Kateri projekt vam je bil posebej izziven in kako ste premagali te izzive?
Moj projekt, ki je predstavljal velik izziv, je verjetno dizajn neapeljskega metroja, ki je hkrati tudi najdaljši projekt, na katerem sem delal. Začel sem leta 2004, končal pa šele leta 2011. Kljub dolžini trajanja sem izjemno ponosen na končni izdelek. Za oblikovanje vsake postaje so bili izbrani različni priznani arhitekti, postaje v Neaplju pa imenujejo “umetniške postaje”. Na primer, postajo Gae Aulenti krasijo dela Michelangela Pistoletta in Josepha Kosutha, medtem ko druge postaje “hranijo” umetniška dela Sola Lewitta in Sandra Chie.
Arhitekt Alessandro Mendini je bil navdušen nad mojo senzibilnostjo, kar me je zelo razveselilo, saj sem si prizadeval za njegovo vizijo že v študiju in ga vedno imel za mentorja. Ker so postaje delovale v okviru umetnosti, sem imel priložnost oblikovati celotno postajo kot svoje digitalno umetniško delo, namesto da bi zasnoval nekoliko konzervativno postajo, “okrašeno” z umetnostjo. Neapeljski metro bo zame vedno predstavljal edinstven vpliv in izziv, saj predstavlja utelešenje demokratičnega dizajna.
Kaj vas motivira po desetletju v industriji? Kako najdete sveže ideje?
Menim, da inspiracija in inovacije izhajajo iz omejitev. Ko imamo na voljo preveč virov, se pogosto ne lotimo eksperimentiranja. Moji najbolj kreativni projekti so včasih nastali z zelo omejenim proračunom ali drugimi tipi omejitev.
Verjamete, da ima dizajn družbeno odgovornost? Kako zagotavljate, da vaši dizajni pozitivno vplivajo na družbo?
Ne morem govoriti o odgovornostih drugih, vendar za sebe menim, da je moja odgovornost izobraževati svet o dizajnu in njegovi vlogi v naših življenjih. Dober dizajn lahko premakne in spremeni človeško vedenje ter ustvari nove družbene pogoje. Verjamem, da dizajn oblikuje prihodnost in kulturo. Je izjemno pomemben za naše vsakdanje življenje in lahko pozitivno vpliva na obnašanje ljudi.
Kako vidite vlogo tehnologije v dizajnu, še posebej z naraščanjem umetne inteligence in 3D tiskanja?
Kar zadeva umetno inteligenco, verjamem, da lahko dosežemo še več. Odrasel sem v okolju, ki je sprejemalo spremembe. Bilo je to, da sem angažiral strokovnjake za izdelavo svojih modelov, ko sem bil na fakulteti, ali dejstvo, da sem bila prvi oblikovalec, ki je pred več kot 20 leti začel uporabljati 3D tiskanje v svojem studiu. Eksperimentiral sem z umetno inteligenco, a imam tudi nekaj pomislekov.
Z na tisoče slikami svojega dela v virtualnem svetu opažam, da mi mnogi oblikovalci pošiljajo ustvarjene projekte, ki so nastali z nekaj besedami in izgledajo, kot da bi jih oblikoval jaz. To postaja preveč preprosto, zlasti za študente in mlade oblikovalce. Ta dela ne izhajajo iz njihove duše ali vizije in se niso naučili, kako razvijati lastne ideje. Poleg tega je močna zasnova ključna za dober dizajn, umetna inteligenca pa trenutno ponuja le površinski stil, kar je zelo zaskrbljujoče.
Kateri trendi bodo po vašem mnenju oblikovali prihodnost oblikovanja?
Prepričan sem, da svet sprejema fleksibilne prostore, večnamensko pohištvo in minimalizem. Ti pristopi ne bodo le trenutni trendi, temveč predstavljajo pomemben korak naprej.
Trajnost je ključna tema v današnjem oblikovanju. Kako jo vključujete v svoje delo in kakšna je prihodnost trajnostnega oblikovanja v potrošniškem družbi?
Ohranjanje virov pomeni manjšo porabo surovin in energije skozi celoten življenjski cikel izdelka — od njegovega razvoja in proizvodnje do uporabe, ponovne uporabe, recikliranja in končne odstranitve. Zanimajo me biorazgradljivi materiali.
Trudim se uporabljati bioplastiko: na primer, kanta Garbo je izdelana iz koruze, medtem ko je stol Snap podjetja Feek narejena iz 100 % recikliranega polistirena in vsebuje 97 % zraka. Oblikoval sem tudi embalažo za hitro prehrano, ki uporablja škrob, končni izdelek pa izgleda kot plastika. Te inovacije končno postajajo del potrošniške zavesti.
Imate bogate delovne izkušnje, pa tudi bogato kulturno dediščino. Kako te izkušnje vplivajo na vašo oblikovalsko estetiko?
Ne obstaja nacionalni stil. Danes živimo v globalnem okolju, kjer se jasne razlike v stilu, okusu in lokalni kulturi postopoma zmanjšujejo. S pomočjo interneta in novih tehnologij imamo dostop do mednarodnih trgov, kar pomeni, da so kulturne meje vse bolj zabrisane. Glede na to, da potrošništvo in kapitalizem oblikujeta okuse in senzibilitete večine sveta, menim, da je dizajn omnikulturen, prisoten povsod in univerzalen.
Primer, če je izdelek italijanska blagovna znamka, jaz pa sem oblikovalec (napol Anglež, napol Egipčan, Kanadčan, Američan), inženir je Nizozemec, deli luči so iz Tajvana, drugi deli iz Kitajske, sestavljanje poteka v Italiji, trženje pa prav tako v Italiji itd. Ima ta dizajn poreklo? Je to italijanski dizajn? Verjamem, da ni več relevantno, kje se stvari proizvajajo ali pa celo kakšne je narodnost.
Med številnimi oblikovanji obstaja kakšen projekt, ki ga smatrate za svoj zaščitni znak?
Rad imam svoj dizajn svetilke Cadmo, ki sem jo oblikoval za Artemide. S tem dizajnom sem želel ustvariti objekt, ki deluje, kot da ga definira gostota svetlobe, ki jo vsebuje. Trdna površina je oblikovana v tekočo obliko, ki se elegantno dviga in ovija tisto, kar izgleda kot volumen svetlobe. Črna in bela sta zelo preprosti barvi, ki se lahko prilagodita vsakemu interierju. Kljub temu pa mi je Artemide prijazno izdelala prilagojeno svetilko Cadmo za moj dom v nežno roza barvi.😊
Kako se počutite, ko vidite, da ljudje uporabljajo vaše oblikovanje v vsakdanjem življenju?
Vedno raje vidim, da se moji izdelki uporabljajo, kot da bi bili razstavljeni v muzeju ali razstavnem prostoru.
Kateri nasvet bi dali mladim oblikovalcem, ki šele začenjajo svojo kariero?
Mladim oblikovalcem vedno svetujem naslednje: bodite pametni, potrpežljivi, učite se, kako se učiti, naučite se biti resnično praktični, vendar svoj delo napolnite s poezijo, estetiko in novimi paradigmi našega spremenljivega proizvodnega okolja. Morate poiskati nove jezike, novo semantiko, novo estetiko, eksperimentirati z novimi materiali in pristopi. Prav tako vedno imejte v mislih očitne ČLOVEŠKE vidike izdelkov, kot so čustva, enostavnost uporabe, tehnološki napredek, metode proizvodnje, humor in pomen.
Foto: PR, Instagram (@karim_rashid_official), Karim Rashid, Artemide
