Narodna galerija z novo razstavo odpira vrata v barok: Obvezna postaja za ljubitelje umetnosti

Ljubljana bo to pomlad znova zadihala v ritmu baroka. Narodna galerija namreč odpira vrata težko pričakovani razstavi, ki bo obiskovalce popeljala naravnost v 17. in 18. stoletje – čas, ko so čustva postala veličastna, slike monumentalne, in svetloba dramsko razpeta med svetim in profanim.

Barok skozi oči Srednje Evrope in Italije

Zgodilo se bo tisto, kar se zgodi le redko – razstava, ki jo umetnostna stroka označuje kot “generacijsko”. Na ogled bo kar 170 umetnin iz obdobja, ko je današnje slovensko ozemlje doživelo neverjeten umetniški razcvet. Razstava, ki bo zasedla celotno prvo nadstropje Narodne galerije, obljublja več kot le sprehod skozi zgodovino. Obeta vpogled v duha časa, ki ga je oblikovala kompleksna mešanica vere, moči in estetike.

Slavnostne dvorane v novi preobleki

Za razstavo, ki so jo poimenovali Barok v Sloveniji, so kustosi izbrali dela, nastala bodisi na današnjem slovenskem ozemlju bodisi za tukajšnje naročnike. Pri tem niso sledili zgolj nacionalnemu ključu, temveč so umetnost postavili v širši srednjeevropski in severnoitalijanski kontekst.

Slavnostna dvorana, Zlata dvorana in obe krili prvega nadstropja so dobesedno zaživele v novi podobi. Stalna zbirka se je za nekaj mesecev umaknila, prostor pa so zavzeli bogato pozlačeni okvirji, dramatične freske, skulpture svetnikov in pogled, ki seže onkraj poznanega.

Umetnost, ki govori več kot besede

Poseben poudarek je na monumentalnih oltarnih slikah, reprezentativnih portretih in skulpturah, ki pričajo o baročni obsedenosti z močjo, večnostjo in transcendenco. A razstava se ne ustavi le pri svetem. Na ogled so tudi svetovljanski žanrski prizori, prefinjena tihožitja in realistični pogledi na pokrajine.

Barok ni bil zgolj umetnostni slog – bil je razpoloženje, način življenja in estetski pogled na svet. To dobro ujame tudi zgodovinsko ozadje, ki spremlja razstavo. Območje današnje Slovenije je bilo tedaj razdeljeno med Habsburžane in Benečane, kar se odraža tudi v raznolikosti umetnostnih vplivov. Beneška umetniška milina se prepleta z dunajsko strogostjo in srednjeevropsko simboliko.

Barok kot izkušnja

Razstava ne stavi le na mojstrovine – stavi na izkušnjo. Stropno in stensko slikarstvo obiskovalec doživi skozi multimedijo, fotopovečave in projekte, ki oživijo umetnost v njenem izvirnem okolju. Občudovanje v galeriji pa bo še bogatejše, če si obiskovalci zares vzamejo čas in si baročne spomenike ogledajo tudi v živo.

Med razstavljenimi umetniki najdemo zveneča imena, kot so Giulio Quaglio, Francesco Fontebasso in Francesco Trevisani iz italijanskih dežel, ter Leonhard Kern, Martino Altomonte in Martin van Meytens z dunajskega dvora. Močno so prisotni tudi lokalni mojstri: Fortunat Bergant, Anton Cebej, Franc Jelovšek in Valentin Metzinger so le nekateri izmed umetnikov, ki so zaznamovali baročno umetnost slovenskega prostora.

Narodna galerija z novo razstavo dokazuje, da barok še vedno nagovarja sodobnega človeka. Morda celo bolj kot kadar koli prej – v svetu, kjer je čustvo pogosto potisnjeno ob rob, in kjer umetnost ponovno išče svoje mesto v vsakdanu. Barok je kot stari prijatelj, ki nas spomni, da umetnost ne pripoveduje le zgodbe preteklosti – ampak tudi prihodnosti, kot si jo (spet) upamo sanjati.

Foto: Instagram @narodnagalerija