Novembra prihaja 28. Bienale oblikovanja (BIO28), ki ga bo kurirala Alexandra Midal
Muzej za arhitekturo in oblikovanje (MAO) sporoča, da bo kustosinja in profesorica Alexandra Midal kurirala 28. Bienale oblikovanja (BIO), najstarejši bienale oblikovanja v Evropi. BIO, ki bo leta 2024 praznoval 60. obletnico, MAO organizira v sodelovanju s Centrom za kreativnost (CzK) in sicer pod naslovom Dvojna agentka. Bienale bo potekal med novembrom 2024 in aprilom 2025.
Umetnica-kuratorka, teoretičarka in filmska esejistka
Alexandra Midal je profesorica na Univerzi za umetnost in oblikovanje HEAD v Ženevi in vodja Oddelka za kritično mišljenje na Ensci-Les Ateliers v Parizu. Kot ugledna zgodovinarka umetnosti in oblikovanja združuje tako praktične kot teoretske pristope k raziskovanju in deluje kot umetnica-kuratorka, teoretičarka in filmska esejistka. V svojih raziskavah raziskuje slepe pege in sive cone zgodovine oblikovanja, kar je razvidno iz njenih dveh najnovejših knjig, The Murder Factory (Sternberg Press, 2023) in Design by Accident: For a New History of Design (Sternberg Press, 2019).
Študirala je književnost, arhitekturo in umetnostno zgodovino na Univerzi Princeton (NJ) in v Parizu, doktorsko disertacijo pa je dokončala na pariški Sorboni, medtem ko je bila prejemnica nagrade za arhitekturo Rome Prize v Vili Medici. Kurirala je številne mednarodne razstave o vizualni kulturi, oblikovanju in politiki, kot sta Top Secret: Cinema and Espionage in Tomorrow Now – When Design Meets Science Fiction. Njeni filmi, med drugim Mind’s Eyes, Possessed in Heaven is a State of Mind, so bili predvajani v muzejih po vsem svetu.
»Navdušena sem, da bom lahko sodelovala z ekipo BIO pri naslednji izdaji ljubljanskega Bienala oblikovanja. Ta dogodek je edinstvena priložnost za dialog o zgodovinskih in sodobnih vprašanjih oblikovanja. Prizadevala si bom izpostaviti alternativne poglede na oblikovanje in iz mednarodne perspektive predstaviti raznovrstne glasove na tem področju. Zanima me ponovno ovrednotenje koncepta dvojne/ga agentke/a, ki bo razkril pripoved o na videz vsakdanji cvetlici in njeni prikriti, kriptirani in skrivnostni vlogi pri oblikovanju identitet in politik. Veseli me, da da bom lahko predstavila BIO ne le kot razstavo, temveč tudi kot platformo, laboratorij za raziskovanje ter presečišče raziskav in družbenega udejstvovanja v celotnem času trajanja bienala.« – Alexandra Midal, kustosinja BIO28.
Odmik od strogo disciplinarnega koncepta oblikovanja
Za asistentko kustosinje je bila izbrana Emma Pflieger, francoska oblikovalka in soustanoviteljica inovativnega oblikovalskega studia Studio Pflieger-Foeglé, ki uporablja raziskovalno usmerjen interdisciplinarni pristop k prostorskemu oblikovanju, instalacijam in grafičnemu oblikovanju.
“BIO je bil vse od svojega nastanka v času vrhunca modernističnega gibanja v Sloveniji priča številnim zasukom in razvojem na področju oblikovanja. Zadnje štiri edicije bienala so z odmikom od ozkega in strogo disciplinarnega koncepta oblikovanja spodbujale obsežne raziskave različnih interdisciplinarnih presečišč. Alexandra Midal je brezkompromisna kustosinja, ki s svojimi prelomnimi raziskavami in projekti vzpostavlja in ohranja takšna presečišča. Zato smo navdušeni nad dejstvom, da je postala kustosinja BIO28.” – Maja Vardjan, novoimenovana vršilka dolžnosti direktorice MAO.
Oblikovanje kot orodje za preoblikovanje vsakodnevnega življenja
BIO – Bienale oblikovanja v Ljubljani, ki ga organizira Muzej za arhitekturo in oblikovanje (MAO) v sodelovanju s Centrom za kreativnost (CzK), je mednarodna platforma za nove pristope v oblikovanju. Ustanovljen je bil leta 1963 kot prvi oblikovalski bienale v Evropi. Danes je BIO zasnovan kot dolgotrajen proces sodelovanja, v katerem skupine oblikovalcev in ustvarjalcev iz drugih disciplin razvijajo alternative obstoječim sistemom.
BIO deluje kot preizkusni poligon, kjer se oblikovanje uporablja kot orodje za izpraševanje in preoblikovanje vsakodnevnega življenja – med različnimi večdisciplinarnimi oblikovalskimi pristopi, ki obsegajo sisteme, proizvodnjo, storitve, znanstveno raziskovanje, humanizem in drugo. Naslavlja različne teme, ki so odraz lokalnih in globalnih zahtev; vsestranski projekti bienala si prizadevajo ustvariti prožne strukture, ki se lahko s časom razvijajo ter se nadaljujejo še po koncu bienala.
