Ko govorimo o doživljanju čustev, je pogosto slišati idejo, da bi morali znati biti/sedeti s čustvi, da bi bilo naše življenje boljše ali bolj izpolnjeno. Zagotovo ste že slišali ta izraz, če ste na družbenih omrežjih in če spremljate kakšno področje osebnostnega razvoja.
Družbena omrežja so polna informacij o čustvih in nasvetov o tem, kako pomembno si je dovoliti čutiti čustva, pogosto pa manjka praktični del, kako to pravzaprav storiti?
Začnimo po vrsti.
Biti z vsakim čustvom “na ti”
Da bi bili povezani s čustvi, je treba vedeti, da so vsa čustva veljavna in dobrodošla, ne glede na to, ali jih dojemamo kot nezaželena. Neredko se zgodi, da si človek želi čutiti, v praksi pa si ne dovoli čutiti tistih čustev, ki jih je označil za negativna. Največkrat so to čustva, ki nam povzročajo fizično nelagodje in neprijetne misli (jeza, obup, bes, zavist, ljubosumje, tesnoba).
Kako se pojavijo čustva?
Vsa čustva čutimo kot fizične občutke, a medtem ko so nam nekatera prijetna, so druga izjemno neprijetna in jih ne maramo čutiti. Težava, ki se pojavi pri bivanju/sedenju s čustvom, je najpogosteje ta, da oseba ne mara čutiti fizičnega neugodja ali verjame, da ji bo ta občutek na nek način škodoval. In povsem razumljivo je, da se ne maramo počutiti neprijetno, a da bi znali ravnati s čustvi, je zelo pomembno, da se naučimo poslušati signale našega telesa, ne da bi jih blokirali.
Nobeno čustvo nam ne želi škodovati. Čustva so zato, da nam pokažejo, kaj nam je pomembno in koliko. Intenzivnejše kot je doživljanje čustva, pomembnejša je situacija za nas. Včasih je ta izkušnja zelo neprijetna. Če ne vemo, da je čustvo samo zato, da nam signalizira, v katero smer naj gledamo, potem ga bomo doživljali kot »nevarnega« in nezaželenega.
Kako je biti s čustvom jeze?
Tu je primer čustva, ki ga mnogi ljudje ne marajo, to je jeza. Če sem človek, ki so mi starši vse življenje govorili, da so dekleta grda, ko so jezna, je logično, da bom zrasla v odraslo žensko, ki si ne dovoli jeze. To ne pomeni, da se jeza kot taka v meni ne bo pojavila, se bo, a čutila jo bom kot krč v želodcu in jo lahko opišem kot čustvo, ki mi je bilo »dovoljeno« in so ga starši odobravali. Najpogostejša nadomestka za jezo sta žalost ali tesnoba.
In potem na neki točki v življenju začnem delati na sebi in na svojih čustvih, ker sem slišala, da je to pomembno in opažam, da mi ni tako lahko. Vsakič, ko se prepiram s fantom, namesto da bi se pustila jeziti, bom blokirala občutke, ki prihajajo, in se umaknila. Tukaj se zgodi, da sem se naučila blokirati jezo, ker so mi nenehno govorili, da je jeza grdo in neprimerno čustvo.
Razmišljanje o situacijah
Da bi se naučila biti s čustvom jeze, bi lahko začela z razmišljanjem o situacijah, ki me razjezijo. Ko si dovolimo razmišljati o čustvu, lahko veliko lažje pridemo v stik z njim in to je prvi korak k temu, da to isto čustvo začutimo. Tu je nekaj vprašanj, ki si jih lahko zastavite, da ugotovite:
- Kaj je na meni, kar me jezi? (čim bolj natančno)
- Kaj je na drugih ljudeh, kar me jezi? (čim bolj natančno)
- Kako so moji starši reagirali na mojo jezo, ko sem bila majhna?
- Kaj so moji starši rekli o meni ali drugih otrocih, ki so jezni?
- Kako so izgledali prepiri v moji družini?
- Kaj so moji starši rekli ali naredili, ko sem se razjezila?
- Kaj naredim danes, ko me nekaj razjezi?
- Kaj si mislim o sebi, ko me nekaj razjezi?
Z odgovorom na ta vprašanja boste morda lahko prepoznali, v katerem trenutku se lahko v vas pojavi čustvo jeze. Ko boste prepoznali, kdaj so te situacije, si boste veliko lažje dovolili priti v stik s telesnimi občutki, ki spremljajo jezo. Zgornji primer velja za vsa čustva, ki se vam zdijo izzivalna, jih ne marate ali bi jih radi bolj raziskali.
Kaj je pomembno vedeti o poznavanju čustev?
Včasih učenje in občutenje čustev ni tako enostavno in to je v redu. Včasih bomo potrebovali mesece vaje, da se naučimo slišati signale, ki nam jih sporoča naše telo. Pri delu s čustvi je zelo pomembno, da si pustite čas in ste nežni do sebe. Vsakemu ni lahko sedeti s čustvi. Včasih je to potovanje, ki traja, včasih bodo za nas izziv samo določena čustva, včasih pa se nam bo zdelo, da se to potovanje začne, pa se ustavi in začne znova. Pri delu na sebi se vse sešteje in vse je dovolj dobro.
Podobno, če ta postopek ne deluje, ga ne smete vsiljevati. Raje si vzemite odmor in poskusite znova ali se obrnite na nekoga, ki vam bo pri tem pomagal. Včasih so ti neuspehi sporočilo, da potrebujemo pomoč na tej poti, in to je povsem v redu.
Tekst: Dina Drozdek, psihoterapevtka
Foto: Unsplash
