Intervju: “Ljudje smo izgubili stik s svojim telesom, svojo intuicijo, zaradi smernic, ki so vsiljene s strani marketinga” – Nives Orešnik
Večina jo pozna po nazivu Miss Slovenije, ki jo je osvojila leta 2012, a je Nives Orešnik veliko več kot le čeden obraz. Njena lepota sije od znotraj navzven in celotna njena bit se izraža skozi rahločutnost, toplino ter skrbnost. Zadnja leta se intenzivno posveča zdravju in dobremu počutju, skozi fitnes trenerstvo, vodenje vadb in svetovanje pa oblikuje celosten pristop k zdravemu življenjskemu slogu.
Za Journal sva se z Nives Orešnik pogovarjali o zdravih navadah, težavah, ki pestijo sodobnega človeka in rešitvah za kakovosten življenjski slog.
Nives, poznava se še iz časov modelinga in lepotnih tekmovanj – kako si iz področja, ki je zelo usmerjeno v zunanji izgled prešla na širše področje dobrega počutja?
V bistvu bi rekla, da je me zdrav življenjski slog in celosten pogled na življenje spremlja če od nekdaj, modeling in svet lepotnih tekmovanj pa je bil takrat viden širši množici ljudi, saj se s stvarmi, s katerimi se danes ukvarjam takrat še nisem, čeprav ta moja miselnost je bila pa zmeraj prisotna. Morda se prav zato nisem čisto ustalila v svetu modelinga in lepotnih tekmovanj in sem zato iskala druge poti. Prav tako pa takrat svet še ni bil tako ozaveščen v smeri zmernosti, celostnega pogleda in poudarjanja zdravja. Lahko bi rekla, da smo strokovnjaki, ki se trudimo ozaveščati o zmernem, zdravem fitnesu oziroma aktivnem, zdravem življenjskem slogu, delno tudi zaslužni za to.
Sama se trudim širiti idejo o zdravem življenjskem slogu, pomenu gibanja in prehrane na širšem nivoju kot je samo videz.
Vsak prispevek, ki stremi k strokovnim, neprodajnim informacijam in ki spodbuja, ozavešča o pomenu preventive, gibanja in zdravega načina prehranjevanja ter skrbi za svoje telo skozi načine, ki delujejo, so znanstveno dokazani in niso zaslužkarsko podprti, pripomore k temu, da se miselnost ljudi spreminja.
Danes se večinoma ukvarjaš s fitnes trenerstvom in vodenjem vadb. Kako nekdo sploh postane trener, kakšna znanja in veščine potrebuje?
V Sloveniji imamo sistem izobraževanja in licencirana. Torej prva stvar, ki jo trener potrebuje, da lahko uradno dela, in da ima vse potrebno osnovno znanje je, da naredi usposabljanje v obliki obiskovanja fakultete ali licenčnega programa, ki ga predpiše, oziroma priznava država. Od tega minimuma naprej pa trener nato potrebuje veliko dodatnega usposabljanja, raziskovanja prakse, etike in spremljati mora aktualno znanje oziroma raziskave, nova dognanja ter trenutni življenjski slog populacije s katero dela.
Katere so tiste navade, za katere meniš, da bi jih morali za zdravo življenje osvojiti prav vsi?
Uravnoteženo prehranjevanje, redno gibanje (vadba za moč in aerobna vadba), ki je lahko v obliki rednega treninga, del vsakdana, druženja, ter osnovno poznavanje svojega telesa. Mislim, da bi bilo marsikomu veliko lažje, če bi poznal svoje telo, se učil o svojem organizmu in procesih, kot neko splošno razgledanost oziroma osnovo za zdravo življenje. Tu imam v mislih predvsem poznavanje delovanja telesa in hormonov, potrebe po hranilih, poznavanje vloge mišic in kosti, razumevanje povezovanja telesnega in psihološkega dela. Morda se sliši veliko in kompleksno, toda že skozi otroštvo in šolanje porabimo ogromno časa in energije za učenje manj pomembnih stvari.
Katera je trenutno tvoja najbolj priljubljena oblika rekreacije in zakaj?
Težko izberem eno, saj se zavedam pomena vsakega tipa aktivnosti: vadbe za moč, aerobne oziroma kardio vadbe (vadba, ki požene srčni utrip) in raztezanje.
Je lahko vadba doma tako učinkovita kot tista v studiu z inštruktorjem? Kako vemo, da vaje izvajamo pravilno?
Vadba doma je učinkovita takrat, ko dobro poznamo osnove in jih razumemo, ter če poznamo pravilno tehniko gibanja. Sami po sebi težko vemo, da vaje izvajamo 100% pravilno. Lahko si pomagamo z ogledalom, se posnamemo, naredimo kak posvet in prejmemo navodila od trenerja, vendar se to ne more primerjati z vadbo v živo. Tako da bi vsakemu predlagala uvodno vadbo v živo, preden se loti samostojne vadbe doma.
Kaj bi predlagala nekomu, ki večino dneva preživi v sedečem položaju za računalnikom in le s težavo najde čas za rekreacijo?
Da prilagodi svoje delovno okolje, ter da poskusi tudi svoj življenjski slog prilagoditi tako, da je čim bolj aktiven. Potrebno je razjasniti prioritete in se zavedati, da je tudi naša delovna zmogljivost odvisna od skrbi za svoje telo, ter da pretirani izgovori o pomanjkanju časa lahko stvari poslabšajo, odprt pogled na rešitve in prilagajanje prioriteti – zdravju, pa lahko marsikaj spremeni.
Lahko načrtujemo tedensko vadbo, lahko pa vključimo aktivne odmore med delovni čas, prilagodimo delovnik ali način dela, da večkrat vstanemo, najdemo opremo (dvižna miza) ali gibanje združimo z drugimi prioritetami, na primer sprehod kot prosti čas s prijatelji, partnerjem, igra z otroci, vožnja v službo s kolesom, družinski izlet v hribe itd.
Kaj pa prehrana? Konstantno poslušamo, da je prav prehrana tista, ki na koncu odloča o kvaliteti našega vsakdana, toda veliko nas je takšnih, ki niti ne utegnemo sami pripravljati obrokov.
Današnji tempo življenja nam nalaga veliko obveznosti in kljub vsem tehnologijam in olajšavam imamo časa vedno manj, stresa in dela pa zmeraj več. Verjamem, da pri vseh res ni mogoče in pri posameznikih, ki delajo, da preživijo, so utrujeni, imajo še otroke, (bodimo iskreni) težko govorimo o kvaliteti življenja, ampak bolj o preživljanju življenja. Pri ljudeh, ki pa imajo možnost kvalitetnega življenja, pa žal pogosto naletimo bolj na izgovore in drugače zastavljene prioritete.
Preprosti in zdravi obroki nujno ne vzamejo veliko časa in sama sem, morda kdaj malo neizprosnega mnenja, da dokler imamo čas za preživljanje po socialnih omrežjih, nakupovanje, čas za nohte, obrvi, trepalnice, čas za vsakodnevno ličenje in posedanje na kavah večkrat na teden, potem bi lahko našli čas tudi za zdrav način življenja.
Poleg tega imamo danes toliko orodij in pripomočkov za hitro pripravo zdrave hrane, možnost zmrzovanja, take-away opcije, da so izgovori po navadi odraz pomanjkanja želje in prioritet ali prekomerne utrujenosti, kar je pa treba začeti reševati spet na svoj način.
Kaj bi svetovala nekomu, ki je kronično utrujen pa nima ravno možnosti dopusta ali bolniške?
Če gre za nekoga, kjer je stres konstantno prisoten zaradi tega, ker nima preskrbljene bazične varnosti in je zato utrujen, se mi ne zdi smiselno svetovati, da se več giba ali bolje prehranjuje ali meditira. Te stvari ti sicer lahko trenutno nekoliko izboljšajo kvaliteto življenja, ampak ne bodo pa rešile vzroka. Če pa gre za nekoga, ki si lahko privošči investirati v dopust in prosti čas, potem so lahko te osnove – da so ti prioriteta spanje, kakovostna neprocesirana hrana in pa rekreacija trikrat tedensko, potem lahko te navade poskrbijo, da imaš dovolj energije za vse vsakodnevne obveznosti.
Mislim, da so ljudje pogosto preutrujeni, ne ker bi imeli preveč obveznosti, ampak v osnovi ne poskrbijo dovolj za sebe, da bi bili dovolj zmogljivi pri premagovanju izzivov. Če si na primer podhranjen s hranili in nimaš niti kondicije za hitro hojo ali tek, potem te vsakodnevne obveznosti utrujajo.
Potrebno je preventivno poskrbeti, da se telo ne utrudi in si postaviti prave prioritete. Navade, ki podpirajo tvoj življenjski slog, vključno vadbe, naj dodajo energijo in je ne izčrpavajo.
Novodoben pojav izgorelosti pa se mi zdi, da je psihološkega izvora, ne toliko fizičnega. Tu sta ponovno hrana in gibanje podpora procesu zdravljenja, ne pa tudi rešitev. Če je nekdo kronično utrujen zaradi slabih odnosov, težke službe, mobinga, neke psihološke utrujenost, potem je potrebno razmisliti o psihološki pomoči ter življenjskih spremembah – menjavi službe, stran od toksičnih odnosov, razmišljati o sebi in čustvih ter delo na sebi na drugem nivoju.
Glede na to, da vsakodnevno delaš z ljudmi, kaj si se o zdravju in dobrem počutju naučila od njih?
Od strank se lahko veliko naučimo. Predvsem sem se naučila tega, da teorijo ni mogoče vedno z lahkoto pretvoriti v prakso, ter da se lahko strokovnjaki preveč zapletajo pri kompleksnih stvareh, čeprav se nekatere rešitve skrivajo v reševanju manjših izzivov. Spet pri zahtevnejših primerih pa sem spoznala, da je zanje potrebnih več ljudi, kot samo trener, ter da je veliko opravljenega dela izven sten telovadnice – ljudje so pri nas povprečno 2-3 ure na teden, kar je zelo malo v primerjavi z preostalimi urami v tednu, ki jih ljudje preživljajo izven telovadnice.
Novodoben pojav izgorelosti pa se mi zdi, da je psihološkega izvora, ne toliko fizičnega. Tu sta ponovno hrana in gibanje podpora procesu zdravljenja, ne pa tudi rešitev. Če je nekdo kronično utrujen zaradi slabih odnosov, težke službe, mobinga, neke psihološke utrujenost, potem je potrebno razmisliti o psihološki pomoči ter življenjskih spremembah – menjavi službe, stran od toksičnih odnosov, razmišljati o sebi in čustvih ter delo na sebi na drugem nivoju.
Glede na to, da vsakodnevno delaš z ljudmi, kaj si se o zdravju in dobrem počutju naučila od njih?
Od strank se lahko veliko naučimo. Predvsem sem se naučila tega, da teorijo ni mogoče vedno z lahkoto pretvoriti v prakso, ter da se lahko strokovnjaki preveč zapletajo pri kompleksnih stvareh, čeprav se nekatere rešitve skrivajo v reševanju manjših izzivov. Spet pri zahtevnejših primerih pa sem spoznala, da je zanje potrebnih več ljudi, kot samo trener, ter da je veliko opravljenega dela izven sten telovadnice – ljudje so pri nas povprečno 2-3 ure na teden, kar je zelo malo v primerjavi z preostalimi urami v tednu, ki jih ljudje preživljajo izven telovadnice.
Kaj pa tebi na splošno v življenju pomeni ravnovesje/dobro počutje in zakaj meniš, da se v teh časih toliko govori o iskanju te harmonije?
Ljudje smo izgubili stik s svojim telesom, svojo intuicijo, zaradi poplave smernic “kaj in kako moramo” in “kaj in kako je prav” smernic, ki so vsiljene s strani marketinga in ustvarjajo negotovost ter težave samo zato, da lahko prodajo rešitve. Prezasičeni smo in ne znamo več slišati sebe, svojih potreb in čustev, potem so tukaj še družbena pričakovanja, kulturni vzorci in vzgoja.
Če bi povzela najbolj pomembne temelje, bi se za dobro počutje in ravnovesje osredotočila na: zdrave odnose, čustvovanje, gibanje, osebnostna rast, sprejemanje raznolikosti življenja in okolice.
Menim, da danes preveč “harmonije” oziroma zadovoljstva, miru ali sreče – kakor koli že poimenujemo to, k čemu stremimo – iščemo v okolici in prelagamo odgovornost ter hkrati moč na okolico. Nanjo se zanašamo za večino rešitev, nanjo prelagamo izgovore, krivdo, zanašamo se na priložnost, medtem pa pozabljamo, da lahko veliko stvari izbiramo, se odločamo in ustvarjamo sami.
Kaj so še tiste »malenkosti«, ki ti polepšajo življenje?
Narava, živali, sončni zahodi, umetnost in dobri, pristni ljudje.
Če bi lahko pri ljudeh nekaj spremenila, kaj bi to bilo?
V splošni družbi več empatije, morale in etike, pri posameznikih pa mogoče več poguma, da so to kar so, več spoštovanja in razumevanja do drugačnosti, pa ne mislim samo spolne usmerjenosti in rase, ampak tudi do različnih mnenj, čustvovanja, osebnih odločitev…
Lepota je…
Naravna.
Nives Orešnik lahko slediš na profilih @pilates.doma in @nivesoresnik.
Foto: Instagram (@nivesoresnik)
