»Začelo se je z dejstvom, da sem zares oboževala svoje delo. Vse sem naredila z lahkoto in užitkom. Nič mi ni predstavljalo težav. Čez čas sem opazila, da temu ni tako in da se počutim vedno slabše, ko grem v službo. Je to izgorelost?”
Ali lahko rečemo, da je meja med izgorelostjo in nasičenostjo tanka?
Ja in ne.
Obstajajo povezave, vendar sta to dva ločena pojma in problema in ju ne smemo zamenjevati. Mislim, da je zelo pomembno, da se začnemo zavedati, kdaj gre za izgorelost in da je pomembno, da se o tem pogovarjamo, ker je tema kompleksna in se lahko zgodi vsakomur (tudi tistim, ki res ljubijo svoje delo – kot jaz) .
Nasičenost je naravna
Naravno je, da ste siti dela, ki ga opravljate. Tudi če ga obožujete in vas popolnoma izpolnjuje. Pogosto slišim, da se človek začne spraševati, ali je delo zanj, ko postane monotono in ga opravlja z mezincem.
Normalno je, da sčasoma postaneš v nečem boljši, da ti postane lažje in da se zaradi tega malo dolgočasiš. Ko se to zgodi, je pogosto prisoten občutek utrujenosti, težko vstajanje za delo, spraševanje, morda prevzemanje več dela, da se povrne tisti občutek vzhičenosti in koristi, pojavijo pa se tudi občutki nesmiselnosti, utrujenosti in nezadovoljstva.
In potem se na neki točki vprašamo – ali je to, kar doživljam, izgorelost? Ni nujno, da je.
Kako izgleda biti zadovoljen z delom, ki ga opravljaš?
Izgorelost je resno stanje, ki se lahko zgodi vsakomur in je odvisno od tega, kako se oseba na drugi strani dojema v odnosu do dela. Teme izgorelosti se bomo dotaknili malo kasneje v besedilu, tukaj pa lahko prepoznate, ali ste utrujeni od tega dela, ki ga opravljate.
Če se že nekaj časa sprašujete o svoji vlogi na tem delovnem mestu in ne čutite izpolnjenosti in zadovoljstva, ki sta obstajala prej, lahko najprej poskusite ponovno prižgati to iskrico v vaši trenutni službi, preden začnete iskati naslednjo.
Kot rečeno, normalno je, da si po določenem času službe naveličan. To ne pomeni, da delo ni za vas. Če se ob tem na splošno dobro počutite in če veste, da to delate dobro in ima za vas svoj namen, potem ga morate mogoče le malo popestriti – poiskati nove naloge, začasno spremeniti vlogo, ki jo opravljate (če je primerno). ), povečajte/zmanjšajte/zamenjajte ekipo, preverite svoj način dela in preverite, ali je mogoče kaj spremeniti, da bo bolj dinamično, spremenite urnik ali delovno mesto (ponovno, če je primerno) ali pa preprosto sprejmite, da je prišla počasnejša faza in da bo zelo verjetno spet prišel intenzivnejši, bolj zahteven in zanimiv čas.
Če nič od tega ne deluje, je povsem v redu, da začnete iskati novo službo, ki bo v skladu z vašimi vrednotami in trenutnimi željami.
Kdaj pride do izgorelosti?
Kako prepoznati nekaj, o čemer se premalo govori?
Težko.
Enako je bilo v mojem primeru.
Začela sem delati v službi, ki mi je bila zelo všeč. To me je izpolnjevalo, naučila sem se novih stvari, gibala med ljudmi, ki jih družijo enaki interesi, delo je bilo dinamično in zanimivo. Na videz popolno.
Vse do nekega trenutka ali več njih. Trenutki, ki sem jih začela opažati kot obremenjujoče, a sem jih uspešno ignorirala.
Tu so očitni znaki izgorelosti:
Utrujenost, ki ne mine
Nenehno nezadovoljstvo in nelagodje ob misli na odhod v službo
Izogibanje druženju z bližnjimi zunaj službe
Stalni občutek tesnobe, da se vam ni treba vezati na delo
Težave s spanjem in hranjenjem (preveč ali premalo)
Razdražljivost in stalna frustracija
Občutek, da so vaša čustva ušla izpod nadzora
Izguba zanimanja za kakršne koli dejavnosti izven dela
Težave s pozornostjo in koncentracijo kljub količini počitka
Telesni simptomi, kot so težko dihanje, razbijanje srca, bolečine v trebuhu, “cmok” v grlu, omotica, šibka imunost (nagnjenost k prehladom).
Se sprašujete, koliko okenc morate obkljukati, preden poiščete pomoč?
Če opazite, da jih več drži za vas, je čas, da poiščete pomoč. Ne čakajte, da izpolnjujete vse znake.
Izgorelost je kompleksen problem, ki ne vpliva le na delovno učinkovitost, temveč na celotno življenje človeka. Vsi ti simptomi so večinoma povezani s časom, ko oseba ni v službi, a hodi v službo.
