Rak dojke je najpogostejša oblika raka pri ženskah, mesec oktober pa je posvečen boju proti tej bolezni. Učinkovitost prizadevanj dokazuje dejstvo, da je v zadnjih sedmih letih, odkar deluje Nacionalni program za zgodnje odkrivanje raka dojke, smrtnost zaradi te bolezni upadla za kar 30 odstotkov. Glavni poudarek programa je na preventivi in zgodnjem odkrivanju, pri čemer ključno vlogo igrajo samopregledi.
Ker je informacij veliko in se v njih pogosto težko znajdemo, smo za nasvet povprašali strokovnjakinjo, doc. dr. sc. Vesno Ramljak, dr. med., z Inštituta za tumorje in predsednico združenja Europa Donna Hrvaška. Sama se je soočila z diagnozo raka dojke in se vsakodnevno srečuje z ženskami, ki prav tako preživljajo podobno izkušnjo. Zato, kdo bolje kot ona lahko pojasni, kako naj samopregled dojk pravilno izvedemo doma in zakaj je ta korak tako zelo pomemben.
Kaj pravi zdravnica?
Samopregled dojk vam lahko resnično reši življenje. Morda se sliši kot kliše, a v tem primeru je to neizpodbitno dejstvo. Mnoge ženske so same sebi rešile življenje, saj so se redno pregledovale in pravočasno ukrepale. Danes jih morda ne bi bilo, če ne bi bile pozorne na svoje telo. Prav zato želimo spodbuditi tudi vas, da začnete redno izvajati samopreglede dojk. Če ne veste, kako začeti, vam prinašamo podrobna navodila zdravnice Vesne Ramljak, ki dela na Inštitutu za tumorje.
“Ženske najpogosteje pravijo, da niso imele časa za samopregled …”
“Ženske se pogosto bolj posvečajo vsem okoli sebe kot pa sebi in svojemu zdravju. Na opozorila in nasvete, ki se tičejo splošnega zdravja, vključno z zdravjem dojk, gledajo precej površno. Večina žensk, ki pride na pregled, na vprašanje, zakaj se niso oglasile prej, odgovori, da preprosto niso imele časa, ali še slabše – da so mislile, da se to njim ne more zgoditi. Kljub temu da veliko žensk že ob misli na samopregled občuti nelagodje, pa je to ključna priložnost, da prevzamemo nadzor nad svojim telesom. V 60–80 % primerov raka dojke ženska zatrdlino odkrije sama, in če jo odkrije v zgodnji fazi, so možnosti za ozdravitev izjemno visoke,” pojasnjuje dr. Vesna.
Kdaj naj bi se samopregled izvajal?
Pri samopregledu je nekaj pomembnih pravil, ki se jih je treba držati.
“Samopregled je treba izvajati vsak mesec. Prvi pregled naj se opravi že v obdobju pubertete, v prvem delu cikla, saj so dojke takrat najbolj mehke. Ženske v reproduktivni dobi bi morale samopregled prav tako opravljati v prvem delu cikla, torej do desetega dne cikla. Ženske v menopavzi pa naj bi samopregled izvajale enkrat mesečno, ne glede na del cikla, saj ga več nimajo. Priporočljivo je, da si določijo kateri koli dan v mesecu in takrat opravijo pregled. Rak dojke se najpogosteje odkrije pri ženskah po 50. letu, vendar pa se vse pogosteje pojavlja tudi pri ženskah v dvajsetih letih,” dodaja.
Kako naj bi izgledal samopregled?
Samopregled dojk je izjemno pomemben, saj nihče ne pozna našega telesa bolje kot mi sami. Seveda samopregled ni nadomestek za pregled pri specialistu, ultrazvok ali mamografijo, lahko pa predstavlja prvi korak k pravočasnemu zdravljenju.
“Vsaka ženska sama najbolje oceni trenutek, ko so dojke sproščene in jih lahko otipa v idealnem trenutku. Pri nekaterih ženskah se struktura dojk pred in po menstruaciji toliko spremeni, da si je ne morejo zapomniti. Vendar pa bodo ob rednem samopregledu v istem delu cikla sčasoma opazile, da so večina zatrdlin stalno prisotne in imajo enako strukturo.
Ženska ima pri samopregledu prednost pred zdravnikom, saj dojko ne le otipa, temveč jo čuti tudi v globini, medtem ko zdravnik pri pregledu zazna le površino. Ključ samopregleda je, da si zapomnimo strukturo svojih dojk. Z vztrajnim otipavanjem in pregledovanjem vsaka ženska doseže, da dobro pozna vse strukture in zatrdline v dojki, tako da lahko hitro opazi vsako novo spremembo. Čeprav večina novih zatrdlin ni rakava, ampak gre najpogosteje za ciste ali druge oblike fibrocističnih sprememb, je vsako novoodkrito spremembo potrebno natančno pregledati (UZV, mamografija, citopunkcija…),” pojasnjuje zdravnica.
Samopregled dojk poteka v več korakih. Zdravnica poudarja, da pri tem ni treba hiteti. Vzemite si približno deset minut zase ter vsak korak opravite počasi in natančno. Spodaj je po korakih razdeljen vodnik za samopregledovanje dojk, ki ga je dr. Ramljak podrobno razložila.
1. Pregled (inspekcija)
Najprej se postavite pred ogledalo in natančno opazujte dojki. Bodite pozorni na videz kože in bradavic ter premikanje dojk ob dvigu obeh rok. Posebej opazujte premikanje in videz kože, ko premikate dojko v različnih smereh.
Pri pregledu desne dojke dvignite desno roko nad glavo, z levo roko pa, ki jo položite nad bradavico, premikajte spodnje dele desne dojke v različne smeri. Tako boste zagotovili, da je koža neovirana za pregled. Opazujte, ali se na koži pojavijo kakšne spremembe, ali se katerikoli del dojke ali kože napne, povleče ali izboči.
Enak postopek nato ponovite z levo dojko.
2. Palpacija (tipanje)
Drugi del samopregleda je tipanje dojk. Dojke je priporočljivo tipati tako sede kot leže, saj se določene spremembe lažje zaznajo v enem položaju kot v drugem. Osnovno pravilo pri tem je, da desna roka tipa levo dojko in obratno. Pomembno je, da skupaj združite blazinice dveh ali še bolje treh prstov, kar poveča površino za tipanje in zmanjša možnost, da majhne zatrdline “zdrsnejo” mimo razširjenih prstov. Za optimalen stik med prsti in kožo na dojki poskrbite, da je nikoli ne tipate na suho. V kopalni kadi lahko dojke nasapunate ali nanesete gel za prhanje, izven kadi pa uporabite mleko ali olje za telo.
Pri pregledu v sedečem (ali stoječem) položaju položite desno roko najprej ob telo, nato jo dvignite nad glavo, da se dojka dvigne in zatrdline lažje otipate. Pregled lahko izboljšate tako, da dojko razdelite na štiri kvadrante – skozi bradavico narišite dve pravokotni črti, s čimer določite zgornji notranji, zgornji zunanji, spodnji notranji in spodnji zunanji kvadrant. Ne hitite, temveč vsako četrtino natančno pretipajte. Ko pretipate vse kvadrante, pretipajte še celotno dojko, in sicer v smeri urinega kazalca ter tudi v nasprotni smeri.
Zakaj je to pomembno? Mlečni kanali so usmerjeni proti bradavici, razporejeni v različnih smereh, žlezni režnji pa so razporejeni okoli njih. Tipanje v samo eni smeri ni dovolj za ustrezen pregled teh različnih struktur. Zato je nujno, da vsako področje dojke pretipate v vsaj dveh, še bolje pa v več smereh, da vsako strukturo otipate iz različnih zornih kotov.
3. Palpacija limfnih vozlov
Poleg pregleda dojk je pomembno, da samopregled vključuje tudi tipanje limfnih vozlov ter preverjanje morebitnega izcedka iz dojk. Čeprav sta ta dva koraka na videz preprosta, ju pogosto ne izvedemo pravilno.
Pri palpaciji limfnih vozlov je treba pregledati pazdušno jamo in supraklavikularno jamo (območje nad ključnico). Najbolje je, da ta pregled opravite med kopanjem, saj voda olajša premikanje prstov po koži in omogoča boljši stik.
4. Izcedek iz dojk
Pojav izcedka je lahko znak resnejših obolenj dojk. Če je izcedek spontan, obojestranski in mlečen, je to pogosto povezano s hormonskimi motnjami. Vendar se na to ne smemo zanašati, saj je vsako pojavljanje izcedka potrebno čim prej sporočiti zdravniku za ustrezno obravnavo. V sklopu samopregleda je priporočljivo, da na nekaj mesecev preverite, ali se pojavlja izcedek iz dojk.
Kako pogosto bi morali iti na ultrazvok?
Ultrazvok dojk je pomembna diagnostična metoda, ki se priporoča predvsem ženskam, mlajšim od 40 let, in tistim z gostim žleznim tkivom. Dr. Vesna Ramljak poudarja, da je ultrazvok zanesljiv s točnostjo nad 90 %, saj omogoča odkrivanje rakavih in nerakavih sprememb, kar je pri mamografiji pogosto oteženo, še posebej pri gostem tkivu. Priporoča se, da ženske začnejo z ultrazvočnimi pregledi med 25. in 30. letom, oziroma prej, če ob samopregledu zatipajo kakršno koli spremembo.
Ultrazvok je neboleč in ne vsebuje škodljivega sevanja, zato ga je mogoče opravljati večkrat, tudi pogosteje kot enkrat letno. To je priporočljivo, če ženska zazna kakršne koli spremembe, kot so zatrdline, izcedek ali bolečina v dojkah.
Pomembno je, da se ob zaznavi sprememb na dojkah, kot so zatrdline, takoj obrnete na zdravnika. Dr. Vesna izpostavlja, da strah pred diagnozo ne sme preprečiti hitrega ukrepanja, saj zgodnje odkrivanje in zdravljenje rešujeta življenja.
