Intervju s Hano Karim: “Glina je dobra učiteljica potrpljenja in mirnosti duha”
Intervju s Hano Karim: “Glina je dobra učiteljica potrpljenja in mirnosti duha”

Intervju s Hano Karim: “Glina je dobra učiteljica potrpljenja in mirnosti duha”

Ustvarjalnost se praktično pretaka po njenih žilah, saj prihaja iz umetniške družine. Prav nič presenetljivo ni zato, da je iz obrtniške dejavnosti uspela ustvariti prave poetične umetnine. Govorimo o Hani Karim, oblikovalki edinstvene keramike, ki z organskimi oblikami in čutno barvno shemo navdihuje ljubitelje sodobnega dekorja. Z njo smo spregovorili o kariernih vzponih in padcih ter nepogojni ljubezni, ki jo goji do gline.

hana karim keramika
  • Če se prav spominjam vaših profesionalnih začetkov v keramiki, je ta poklic zrasel iz čiste ljubezni do ustvarjanja z glino. Kaj je v procesu ustvarjanja s tem medijem tako posebnega, da ste mu posvetili svojo kariero?

Glina je zelo odziven in taktilen medij, vsak pritisk s prstom pusti odtis in tako ponuja neskončno število oblik in načinov izražanja. Že kot otrok sem rada pacala z glino, kasneje pa sem jo začela uporabljati za uresničevanje kreativnih idej, predvsem sem rada raziskovala kako se odziva kot nakit. Včasih je bila kakšna ogrlica ali broška zaradi teže sicer malo manj praktična, mi je pa vsak tak izziv ponudil raziskovanje tehnik in možnosti, ki jih keramika prenese. Kasneje, ko sem se ulovila še v svet praktične keramike, sem ugotovila še cel nov spekter njene uporabnosti. Te ideje pri meni rasejo organsko in skupaj z menoj. Zato se je ne morem nikoli zares naveličati.

  • Pravzaprav se zdi, da je danes keramičarstvo bolj priljubljeno kot kdaj koli. Zakaj menite, da je temu tako?

Mislim, da sta tu dva razloga: prvi je zagotovo ta, da je vsako oblikovanje, vsako ročno delo doživelo oz. doživlja neke vrste renesanso; ljudje se znotraj digitalnega entuziazma ponovno vračamo h spretnostim, ki so jih uporabljali naši predniki, kar je povsem razumljiva tendenca. Socialni mediji so sicer tisti, ki so keramiko najbolj popularizirali, hkrati pa ustvarili nekoliko varljivo zavest, da je ustvarjanje z glino zelo dostopno in romantično. No, lahko je, vendar se za vsakim lepim videom ali sliko skriva še marsikaj ne tako prijetnega.

  • Ta priljubljenost se gotovo opazi tudi po številu ljudi, ki se z navdušenjem udeležujejo vaših delavnic. Komu so namenjene in kaj je njihov cilj?

Na moje delavnice prihajajo ljudje z različnimi razlogi, druženje in sprostitev sta zagotovo med glavnimi; vmes so tudi praktični motivi – ustvarjanje z glino rezultira, če gre vse po planu – v uporabnem izdelku, ki je lahko z nami zelo dolgo, pravzaprav kar za vedno. Na ta aspekt rada opomnim tudi na delavnici – redko kdaj imamo v digitalni dobi priliko izdelati nekaj tako trajnega in obstojnega, kot je keramika. So tudi super način druženja s prijatelji in družino. Zadnje čase pa je ogromno povpraševanja predvsem po intenzivnih delavnicah – te so namenjene tako začetnikom, kot tistim, ki izkušnje z glino že imajo, potekajo pa cel teden po 6 ur dnevno. Na te delavnice prihajajo večinoma ljudje, ki se želijo podrobneje seznaniti z mojimi tehnikami, vse od priprave, oblikovanja, sušenja do glaziranja in žganja.

 

  • V 14 letih ustvarjanja ste zagotovo preživeli mnogo vzponov in padcev – kateri so tisti ključni trenutki, ki so zaznamovali vašo kariero in vas izoblikovali kot osebo?

Uau, nisem vedela, da je od tedaj minilo že toliko let, hvala za opomnik, haha!

Značaj mojega dela se je zagotovo spremenil in vmes sem se seveda tudi marsičesa naučila, največ iz lastnih napak. Živimo v svetu, ki je bolj povezan, kot kdajkoli prej; ter v državi, ki se je močno spremenila v svojem odnosu do podpore lokalnih ustvarjalcev. Ključne zame so bile tudi nekatere pragmatične spremembe – na primer, da sem lahko poleg umetnika tudi mentor in podjetnik. Moj atelje se spreminja skupaj z mano oz. z nami, v njem se poleg ateljejskega dela odvija še polno drugih reči, ki ustvarjajo “community”; najpomembnejša je zagotovo projekt Clay Theatre*, ki ga vodi moj partner in je verjetno ena najljubših novosti, ki jih je Ljubljana pridobila v zadnjih letih na področju kulturnih vsebin.

*Glineni teater/Clay Theatre je projekt umetnikov Rasfana Havala in Hane Karim, ki sta se združila, da bi vam prinesla raznolik niz nastopov tako lokalnih kot mednarodnih talentov v topli atmosferi keramičnega studia, v katerem ustvarjata.

  • Vaše delo je zmes obrti in umetnosti – kako gledate na svoje ustvarjanje in kje najdete smisel?

Glina je dobra učiteljica potrpljenja in mirnosti duha. Smisel je lepota – ljudje potrebujemo lepoto, da lahko izrazimo svoj notranji svet ter preko nje vzpostavimo odnos do zunanjega sveta. Zame je moje delo tudi ena velika življenska dogodivščina, ki me je pripeljala v veliko nepredvidljivih in vznemerljivih situacij. Veliko prijateljev sem spoznala na tak ali drugačen način prav zaradi gline. Je pot v neznano, povezava z ljudmi, s katerimi se najbrž nikoli v življenju ne bom srečala in imajo košček mene v svojih domovih. Je tudi vez med predniki in tem, kar za sabo puščam. Moja keramika bo tu še davno po tem, ko mene ne bo več.

  • Ne glede na zvrst dela, svobodo ustvarjanja in predanost, vsakršna poklicna dejavnost se lahko kaj hitro spremeni v obvezujočo službo. Kako vzdržujete motivacijo – kaj vas žene naprej?

Vsekakor pomaga, da me delo zares veseli in mi je v izziv. Seveda si je najtežje vzeti čas za svoje projekte, take, ki še nimajo naslova in naročnika, vendar vse to pride s časom.

  • Vašo keramiko večkrat opazimo v kakšnem finem gostinskem lokalu – kako pomemben se vam zdi izbor posode in oblikovanje celotnega pogrinjka za izkušnjo obedovanja?

Izkušnja ročno oblikovanega posodja je drugačna, bolj topla, človeška. Moje delo je zaznamovano predvsem z močnimi barvami, in prav barve so dodaten faktor, ki vpliva na percepcijo hrane, postrežene na njih. Določena hrana pride veliko bolj do izraza na določenih barvnih podlagah, čeprav smo generalno še vedno bolj vajeni belih krožnikov. Vem, da moji krožniki zagotovo niso za vsakogar; so na obratnem polu minimalističnih bež interierjev in pogrinjkov, ki jih pogosto videvam kot izraz lepote in šik okusov.

  • Kakšne projekte načrtujete v prihodnje? Kje se vidite čez 10 let?

Idej je veliko, ampak jim pustim, da se organsko razvijajo. Včasih sem skušala še kaj splanirati za leto vnaprej, sedaj vidim, da je bolje biti zadovoljen s tem, kar imaš tukaj in zdaj. Sicer pa upam, da končno naredim tisto keramično mizo, o kateri govorim že leta in čaka na primeren čas.

Atelje Hane Karim se nahaja na Vilharjevi cesti 3 v Ljubljani, njeno delo pa lahko vidite tudi na www.hana-karim.com.

Foto: osebni arhiv in Instagram (@hanakarimstudio; @clay.theatre)

Naloži več
Zapri