Dober dizajn je brezčasen, le redki kosi pa znajo združiti funkcionalnost, estetiko in simboliko. Eden takšnih je Metafora klubska mizica, ki sta jo oblikovala Massimo in Leila Vignelli. Nedavno smo pisali o Flos svetilih, ki so prav tako delo italijanskih arhitektov in oblikovalcev. Če pogledamo širše, je jasno, da so Italijani prava liga zase, ko govorimo o dizajnu, ki prestaja preizkus časa. Čeprav je bil ta kos pohištva zasnovan konec 70. let, njegova priljubljenost in estetska privlačnost ne upadata.
Zakaj je Metafora klubska mizica ikoničen kos?
Dizajnersko pohištvo iz tistega obdobja ne zaznamuje le prečiščen, minimalističen videz, ampak tudi premišljenost v oblikovanju. Metafora klubska mizica, ki sta jo leta 1979 oblikovala Lella in Massimo Vignelli, je izjemen primer minimalističnega oblikovanja, ki temelji na osnovnih geometrijskih oblikah. Sestavljajo jo štirje ločeni elementi – kocka, valj, krogla in piramida, izdelani iz različnih vrst marmorja. Ti geometrijski elementi skupaj podpirajo veliko prozorno stekleno ploščo, ki daje občutek lahkotnosti in prefinjenosti.
Premišljenost tega kosa se kaže v tem, da lahko geometrijske oblike poljubno razporedimo, ne da bi pri tem porušili stabilnost mize. Vignellijeva sta ustvarjala znotraj modernistične tradicije, zato ne preseneča, da je njuno delo odražalo preprostost. Ta se v primeru Metafora klubske mizice izraža skozi bazične geometrijske oblike.
Massimo in Lella Vignelli: oblikovalski par, ki je pustil pečat
Čeprav sta bila po rodu Italijana, sta se preselila v Združene države Amerike, kjer sta širila svoj vpliv. Nista postala prepoznavna le po oblikovanju pohištva, čeprav sta za seboj pustila več ikoničnih kosov. Eden izmed njih je stol Handkerchief, ki s preprosto obliko odseva postmodernistični duh.
Poleg pohištva sta bila Massimo in Lella Vignelli dejavna tudi na področjih grafičnega, industrijskega in produktnega oblikovanja ter oblikovanja embalaže. Massimo je celo ustvaril grafično podobo zemljevida newyorške podzemne železnice, s čimer je mestu pomagal rešiti težave s zastarelimi informacijami o postajah in progah. Oblikovala sta tudi prepoznavno nakupovalno vrečko modne hiše Bloomingdale’s. Njuno delo je bilo v tistem obdobju tako vseprisotno, da je New York izgledal kot nekakšna Vignelli razstava.
Njuna filozofija oblikovanja je bila preprosta: dober dizajn mora biti jasen, razumljiv in estetsko trajen. Metafora klubska mizica je popoln dokaz te filozofije. Njena geometrijska eleganca ter subtilna igra materialov in oblik ostajata relevantni tudi danes, kar jo uvršča med tiste oblikovalske ikone, ki kljubujejo času.
