Intervju: “Dober oblikovalec se odziva na naročnikovo identiteto in bo rezultat povzdignil na nov nivo …” – Janja Bulc
Prostor okoli nas pa naj gre za neskončno pokrajino, mestno veduto ali štiri stene našega doma, znatno vpliva na naše razpoloženje in posledično kakovost življenja. Ko smo obkroženi z umirjenimi barvami, lepimi predmeti in detajli, ki vzbujajo spomine (sli domišljijo) se energija prostora preteka skozi našo bit, nas pomirja ali navdihuje.
Delo sodobnih arhitektov in notranjih oblikovalcev pravzaprav ni v tem, da bi oblikovali najbolj grandiozno arhitekturo svojega opusa, temveč ureditev prostora, ki bo ljudem kar najbolje služil. Kot pravi arhitektka Janja Bulc, je interjer: “kulisa naših življenj”, ta pa “vpliva na kvaliteto vseh procesov, ki se v njem odvijajo.”
Kje se je rodila vaša ljubezen do arhitekture in interjerja?
Ne vem točno kje se je rodila, vem pa da sem že kot predšolska deklica zelo rada ustvarjala barvno kooridinirane vignettes iz svojih igrač in drugih zakladov, oboževala sem tudi pisalniški material. Vse sem sortirala, uskladila po policah, naredila ločene razdelke po barvah, stilih, to mi je bilo v veliko veselje. Zelo rada sem tudi pospravljala mizne površine, police, da je navzven vse delovalo perfektno stilirano, v predale in omarice pa sem nabutala vso šaro. Mama je bila seveda navdušena.
Nekje v osnovno šolo, na družinsko potovanje v Barcelono, pa lahko lociram tisto prvo navdušenje nad besedo arhitektura, Gaudijem in vso to čarobnostjo njegovega ustvarjanja, kar me je spremljalo še dolgo potem, ko sem iskala smer študija.
Kako pomembno vlogo v življenju za vas igrata arhitektura in interjer?
Zame, za moj bit je zelo pomembno ravnotežje, balans, estetika, pa četudi estetika grdega, kot je postarana fasada, zarjavela patina, opuščena industrija, v vsem tem se zame skriva navdih, lepota, kar je enako ljubezen do življenja in tudi tega ustvarjenega sveta. Tu lahko najdem smisel, če ga iščem izven narave, ki pa je največja učiteljica vsega lepega in uravnoteženega.
Kako pa mislite, da sicer vplivata na kakovost naših življenj?
Prostor v katerem živimo, ustvarjamo, delamo, se učimo, vpliva na kvaliteto vseh procesov, ki se v njem odvijajo. Prostor lahko odraža nas, našo preteklost ali pa kam gremo oz. želimo iti. Podobno kot naše oblačenje. Interier lahko pripoveduje zgodbe, je kulisa naših življenj, arhitektura oblikuje širši prostor in uravnoteža velike poteze ustvarjenega sveta. Ta v današnjem času zahteva še večjo mero obzirnosti do narave in človeka v njej.
Po obdobju priljubljenosti skandinavskega minimalizma se v interjer vračajo bolj razkošni stili – kako bi vi opisali svoj slog in kaj je tisto, kar vas v prostoru pritegne?
Vedno bolj vidim prednost mojega oblikovanja v tem da ne gre za avtorski podpis, da ne gre za postavljanje nečesa kar je nedvoumno moje, to ni moj spomenik. Rada imam stile, rada predalčkam obdobja, obožujem reference iz zgodovinskih obdobij arhitekture in odnosno notranjih prostorov, tudi filmov in umetnosti. Doma bi želela japonski minimalizem, v tvoji spalnici boudoir, v tisti kuhinji francosko podeželje. Vse se začne pri enem izhodišču, pri eni referenci, ali klientovi identiteti, ali npr. potovanju.
Čutim in le ustvarjam, od minimalizma do maksimalizma. Pravi uspeh pa se mi zdi stil ki je neopredeljen, včasih niti časovno, ali pa gre za popoln eklektičen mix, neobremenjen.
Vendarle pa na dojemanje prostora ne vpliva samo njegov dekor, temveč tudi energija ljudi, ki tam živijo, delajo ali ga obiskujejo. Kako oblikovanje prostorov prilagajate tej energiji?
Vedno izhajam iz naročnika, iz uporabnika, to je prva točka vsakega ustvarjanja. Predvsem ko oblikuješ dom, je človek ali družina ki tam biva, osrednja misel oblikovanja. Če določenega uporabnika še ni, je tu zgodba, ki jo želiš sporočiti. Zato me v zadnjih projektih zabava tudi povezovanje disciplin, od identitete znamke, do arhitekture, oblikovanja zunanjih prostorov-krajine, prek vizualne komunikacije, kjer z interierjem vse skupaj tvori kohezivno zgodbo in potopi gosta v izkustvo.
Večina ljudi se pri prenovah doma in lastnih prostorov še vedno poslužuje lastnega okusa ter presoje – kje so prednosti pri sodelovanju z arhitektom?
Po navadi, pa ne vedno, je rezultat sodelovanja z arhitektom prostor ki je bolj uravnotežen. Laik je včasih nezmožen realizirati potenciale prostora, ker strokovno ni dovolj podkovan ali pa ne vidi možnosti razporeda izven standardnih okvirov. Kar se tiče notranjega oblikovanja pa tukaj arhitekt ni potreben, oziroma mora postati oblikovalec, pri nas še vedno kar neločeni disciplini. Zato se mi zdi oblikovalec pomembna distinkcija, tu ne gre več le za vgradne omare in uniformirano pohištvo po meri, ki se baje skrije.
V poplavi dostopnega trendovskega pohištva je laiku res dokaj enostavno, po predlogi ustvarit nek ambient, če recimo pomislim 10 let nazaj, je bilo veliko težje. Vendar dober oblikovalec, ki se odziva na naročnikovo identiteto bo poskusil rezultat povzdigniti na nov nivo, ki vseeno odraža naročnika vendar ustvarja in odpira tudi nove dimenzije zanj.
Eden vaših zadnjih projektov je bil oprema butičnega hotela As v Ljubljani – nam lahko zaupate kakšen prostor ste želeli ustvariti? Kaj je njegova zgodba?
Hotel AS je sanjski projekt, ustvarjali smo ga res z dušo. Naročnik Sebastijan Raspopovič je dejansko so-avtor interierja, ker je bil proces resnično sodelovanje. Njegova projektna naloga je bila da ustvarimo tak ambient, ki bo daleč od generičnih hotelskih interierjev. Želja je bila ustvariti sproščen, eklektičen in vseeno eleganten interier poln detajlov. Občutek kot da interier ni preveč oblikovan, temveč je tu že dolgo, da živi. Tukaj se mi zdi da je bila največja lekcija v oblikovanju in tudi nagrada ob uspehu. Gostje ki vstopijo v preddverje ponavadi povedo prav to. Prostor ne izgleda pravkar nov odprt hotel. Je domač, vendar resnično prefinjen.
Kaj nam lahko poveste o njegovih detajlih? Zdi se namreč, da je prav vsak predmet, od prve knjige do zadnje lončnice, zelo premišljeno izbran.
Res je, šlo je za resnično kuratorstvo. Dolgotrajen proces gradnje ter zamude zaradi pandemije so nam podarile kar nekaj časa. Tako smo se še bolj vrgli v iskanje ne povsod videnih materialov, obiskovali smo kamnarje v Vincenzi da smo našli pravi marmor, sejme keramike v Bologni in sami uvažali materiale ki jih nismo našli dobavljive v regiji, prebrskali celi splet za vintidž lounge stoli in drugimi starinami, ter iskali posebno in zabavno umetnost, ki krasi stene. Vsaka od 30 sob je povsem različna, tudi kopalnice variirajo.
Pri opremi kateregakoli prostora gre za veliko več kot le dober občutek za estetiko – katere so tiste vaše veščine in lastnosti, ki na koncu oblikujejo tako čutne in sofisticirane prostore?
Strast, ljubezen do življenja, tankočutnost, rahločutnost, dojemljivost, odprtost.
Kakšen pa bi sicer bil vaš naslednji sanjski projekt?
Hmm.. še en hotel! Pravkar oblikujem nov butični hotel in z veseljem bi še kakšnega. Resnično se na projektih veliko naučiš in izpopolniš tudi na novih področjih. Manjši hotel je kot pobeg iz resničnega sveta in malo vesolje zase, to me navdihuje trenutno.
Foto: Instagram (@janja_bulc_interieri; @asboutiquehotel)
