Znana mesta, ki so jih zaznamovale
fantastične ženske

Kaj imajo skupnega Ana Frank, Simone de Beauvoir, Frida Kahlo in Marie Curie? Gre za ženske, ki so zaznamovale svetovno zgodovino in brez dvoma spreminjale svet. Bile so močne, pogumne in so storile tisto, česar pred njimi ni nihče. Znanstvenice, umetnice in voditeljice – vsaka pionirka na svojem področju – so dočakale, da ves svet spozna njihova dosežka, misli, čustva in prepričanja. Mesta, ki so jih zaznamovale te fantastične ženske, pa še danes radi obiskujemo.

Znanstvenice, umetnice in voditeljice…

Imele so jasne vizije sveta, ki ni bil zgolj ponovitev obstoječih vzorcev. Njihovo ustvarjanje ni prineslo le novih pogledov na življenje, temveč po njih nič več ni bilo enako. Med njimi je bila tudi deklica Ana Frank, ki se je ne po svoji krivdi znašla v vojni vihri, kjer je bil njen osnovni cilj zgolj preživeti še en dan. A njene izkušnje so se prelile v zapiske, ki še danes opominjajo, kakšen ne bi smel biti svet. Frida Kahlo je skozi svojo osebno bolečino navdihovala in opogumljala ženske po vsem svetu, s svojo drznostjo in kljubovalnostjo. V tem se skriva njihova veličina.

Mesta, ki so jih zaznamovale ženske

Po branju knjig in ogledu filmov o teh zgodovinskih ženskah je skoraj nemogoče, da si ne bi želeli obiskati krajev, kjer so živele in ustvarjale. S svojo zapuščino so za vedno spremenile mesta, v katerih so delovale, in vanje vtisnile del svoje energije.

V nadaljevanju predstavljamo znamenita mesta, ki jih je vredno obiskati, če vas fascinirajo te izjemne ženske.

Noben glas ni tako močno zajel tesnobe druge svetovne vojne in poziva k svetovnemu miru kot Ana Frank (1929–1945). Njen dnevnik je po njeni smrti v koncentracijskem taborišču Bergen-Belsen objavil njen oče. Zapisi opisujejo dve leti, ko se je družina skrivala v Amsterdamu. Njene ostre in globoke misli o življenju na pragu odraslosti še danes odmevajo.

Njen nepozabni dnevnik

Družina se je skrivala v prostoru, skritem za knjižnimi policami v hiši na Prinsengrachtu, kjer je imel Annin oče poslovne prostore. Ta ozka opečnata hiša iz 17. stoletja je danes muzej, ki ohranja njeno zgodbo. Razstava z več kot 15.000 eksponati prikazuje življenje družine med skrivanjem, Annin izvirni dnevnik pa je osrednji del zbirke. V bližini stoji bronast kip Ane Frank, ki zre proti nebu.

Najemite kolo pri eni od številnih izposojevalnic v bližini in se odpeljite proti vzhodu do Nieuwe Amstelstraat, kjer se nahaja Judovski zgodovinski muzej. Ta osvetljuje zgodovino amsterdamske judovske skupnosti pred drugo svetovno vojno in je tudi izhodišče za oglede judovske četrti. Čeprav zgodovina pogosto prinaša boleče spomine, pa zapuščina Ane Frank prinaša tudi upanje.

Najslavnejša pariška pisateljica 20. stoletja je skozi svoje znanstveno in literarno delo rušila stereotipe in zastarele predstave o vlogi žensk v družbi. V knjigi Drugi spol je Simone de Beauvoir (1908–1986) zapisala znamenito tezo, da se ženska ne rodi, temveč to postane. Ideja, da družbeni pogoji oblikujejo vlogo žensk, še danes močno odmeva.

Ženska, ki je spremenila pogled na ženske

Čeprav je Beauvoir veliko potovala, je svoje ideje najostreje izoblikovala v pariških kavarnah. V kavarni Les Deux Magots v četrti Saint-Germain-des-Prés bi jo običajno našli v kotu, kako neutrudno piše. Le nekaj korakov stran stoji Café de Flore, kjer je preživela veliko časa s svojim dolgoletnim partnerjem, filozofom in dramatikom Jean-Paulom Sartrom. Notranjost kavarne je še danes ohranjena v enakem art-deco slogu, kot ga je Beauvoir poznala.

Zgodba o Simone de Beauvoir se zaključi s kratko vožnjo s podzemno železnico do pokopališča Cimetière du Montparnasse, kjer si deli preprosto zadnje počivališče s Sartrom.

Z intenzivnim pogledom in karizmo je Frida Kahlo (1907–1954) že desetletja prepoznavna po vsem svetu. Njeni avtoportreti, na katerih s ponosom poudarja obrvi in nosi moške obleke enako samozavestno kot tradicionalne mehiške obleke, so postali ikonični. Njene slike, ki upodabljajo bolečino, ljubezen in izgubo, še vedno navdušujejo.

Dom umetniških zapuščin

Velik del svojega življenja je Frida preživela v Casa Azul (Modri hiši) v Ciudad de Méxicu. Danes je to Museo Frida Kahlo, kjer so razstavljeni njeni osebni predmeti: nakit, oblačila, spominki, fotografije in umetnine, ki jih je zbirala. Vse to omogoča globlji vpogled v navdih in svet ene najbolj izjemnih umetnic vseh časov.

Marie Curie (1867–1934), dvakratna Nobelova nagrajenka za fiziko in kemijo, je bila izjemno ponosna na svoje poljske korenine. Eden od elementov, ki jih je odkrila, polonij, je poimenovala po svoji domovini. Čeprav jo svet pozna pod moževo priimkom, se nikoli ni odpovedala svojemu poljskemu priimku.

Ohranjanje spomina

V njeno čast so v Varšavi ustanovili Muzej Marie Skłodowska-Curie, ki hrani njeno zapuščino. Muzej je urejen v prenovljeni stavbi iz 18. stoletja in vsebuje originalne dokumente ter osebne predmete, povezane z njenim življenjem in delom. Curie je postavila temelje teorije radioaktivnosti in uvedla uporabo radioaktivnih izotopov pri zdravljenju raka. Tragično je, da je bila prav dolgotrajna izpostavljenost radioaktivnim snovem vzrok njene smrti.

Varšava, ki so jo med drugo svetovno vojno skoraj v celoti uničili, je bila natančno rekonstruirana z uporabo istih opek in materialov. Sprehod skozi Stari mestni trg, ki je danes del Unescove dediščine, ponuja vpogled v čase Marie Curie. Tukaj si lahko ogledate trgovske hiše iz 13. stoletja in renesančne fasade, ki so bile skrbno obnovljene in pričajo o bogati zgodovini mesta.

Članek povzet s portala Journal.hr

Foto: Instagram, Unsplash, Pexels, iStock