Ana Colja je znana slovenska manekenka, ki jo je pot popeljala od skromnih začetkov do mednarodnih manekenskih odrov. Njena zgodba je zgodba o vzdržljivosti, pristnosti in neusmiljenem iskanju tistega, kar je v življenju najpomembnejše. Ne glede na to, ali se zavzema za dobro planeta, daje zgled samospoštovanja ali preprosto uživa v mirnih trenutkih življenja, je Ana navdih mnogim. Njeno potovanje nas opominja, da je ostati zvest samemu sebi končna pot do sreče in uspeha. V tem odkritem intervjuju spregovori o svojem odraščanju, postavljanju mej znotraj modne industrije in življenjskih filozofijah, ki oblikujejo njen svet.
Ana, lahko začneš z nekaj besedami o sebi? Kaj bi rada, da ljudje vedo o tebi?
Imam se za zelo preprosto osebo. Veselijo me malenkosti in vedno sem iskala funkcionalnost in smisel življenja. Med odraščanjem sem bila precej uporniška. Bila sem pravi panker, ki se je vedno spraševal, kaj je prav in kaj narobe. Vedno sem imela močan čut za pravičnost – že kot otrok sem na primer ljudem govorila, naj ne smetijo, in na pohodih pobirala smeti. Ta skrb za planet in ljudi me je spremljala skozi vse življenje.
Tvoja osredotočenost na pravičnost in okolje je navdihujoča. Od kod misliš, da to izvira?
Težko rečem. Oče je imel veliko vlogo pri oblikovanju mojih vrednot. Vedno se je boril za to, kar je prav, in zagotavljal, da imamo vse, kar potrebujemo, brez pretiranega razvajanja. To je nekaj, kar sem nosila s seboj – zavzemanje za druge, pa naj gre za ustrahovanega sošolca ali zagovarjanje okoljskih vrednot.
Manekenstvo se zdi nepričakovana pot za nekoga s tako utemeljeno in pravično usmerjeno osebnostjo. Kako si se našla v tem svetu?
Res je; med odraščanjem me moda nikoli ni preveč zanimala. Vedno sem se počutila neustrezno v tej industriji, vendar sem se naučila sprejeti to, kar sem. Manekenstvo mi je dalo priložnost za potovanje in spoznavanje neverjetnih ljudi, vendar je prineslo tudi izzive. Začela sem razmeroma pozno, pri 21 letih, kar mi je v primerjavi z mlajšimi modeli dalo močnejši občutek sebe.
S kakšnimi izzivi si se srečala v manekenski industriji?
Industrija je lahko težka, še posebej za mlada dekleta. Obstaja veliko pritiska, da se prilagodimo – ne glede na to, ali gre za težo, videz ali vedenje. Videla sem dekleta, ki so se zlomila pod tem pritiskom.
Vedno sem bila odkrita in sem se postavila zase in za druge.
Na primer, če bi stranka slabo ravnala z modeli, bi to takoj izpostavila. Enkrat sem neki agenciji celo rekla, da ne bom delala z nekim fotografom zaradi tega, kako je ravnal z ljudmi. Te izkušnje so me naučile pomembnosti postavljanja meja in samospoštovanja.
Kako usklajuješ manekensko delo s svojimi osebnimi prepričanji in vrednotami?
Ni vedno lahko, vendar sem si zadala prednostno nalogo, da ostanem zvesta sama sebi.
Vse obravnavam enako – pa naj gre za zvezdnika ali natakarja.
O prijaznosti in spoštovanju se zame ne pogajamo. Sčasoma sem se naučila dati prednost projektom in strankam, ki so v skladu z mojimi vrednotami, kar je zmanjšalo veliko stresa.
Omenila si iskanje miru in veselja v preprostih trenutkih. Lahko deliš primer?
Živo se spomnim, kako sem sedela na terasi v Arizoni in gledala pokrajino. Bilo je tako tiho – brez avtomobilov, brez hrupa – samo zvok narave. Globoko sem vdihnila in začutila ta izjemen občutek miru. To je vrsta miru, za katerega si prizadevam vsak dan.
Soočila si se tudi z nekaj osebnimi težavami. Kako so te oblikovale?
Ena najzahtevnejših izkušenj je bila biti v nasilnem razmerju. Dolgo je trajalo, da sem razumela, da se stvari ne bodo spremenile in da si zaslužim boljše. Odhod je bila najtežja, a najbolj osvobajajoča odločitev, kar sem jih kdaj sprejela. Naučila me je pomembnosti lastne vrednosti in meja. Danes sem v ljubečem, podpirajočem odnosu in ne bi mogla biti bolj hvaležna.
Kaj bi svetovala mladim ženskam, ki vstopajo v svet manekenstva ali se spopadajo z izzivi v življenju?
Vedno poslušaj svoj občutek. Če se vam nekaj ne zdi v redu, verjetno ni. Postavite meje in ne dovolite, da vas kdo izkorišča. In kar je najpomembnejše, sprejmite to, kar ste – napake in vse. Pristnost bo v vaše življenje pritegnila prave ljudi in priložnosti.
Končno, kaj vam pomeni ljubezen?
Zame je ljubezen to, da sta drug drugemu ob strani v težkih trenutkih. Gre za medsebojno spoštovanje, razumevanje in dajanje drug drugemu krila za rast. Moj mož pooseblja vse to in bil je moj največji zagovornik.
Ljubezen vas mora dvigniti, ne pa ponižati.
Foto: Instagram (@anacolja)