Marko Feher ekskluzivno za Journal o delu na novi kolekciji in (ponovnem) izstopu iz cone udobja

Marko Feher je eden najbolj nadarjenih oblikovalcev v regiji. Svoj že prepoznavni modni vpliv gradi tudi izven omenjenih meja. Njegove revije veljajo za modni dogodek, ki se ga želijo udeležiti tako profesionalci kot ljubitelji mode, njegovo delo pa vedno znova intrigira in dokazuje, da premikanje osebnih in ustvarjalnih meja vodi k oblikovanju pristnosti, uspeha in svobode. Feherjeva revija na 53. beograjskem tednu mode je ostala ena najbolj impresivnih, nadarjeni oblikovalec pa se je na 54. beograjski teden mode vrnil z novo kolekcijo, o kateri se govori.

O Slađani Milošević kot utelešenju revolucije, upanja in moči, premikanju osebnih meja in unikatnosti nove kolekcije Marko Feher ekskluzivno za Journal.

• Kaj vam je pomenila glasbena in stilska ikona Slađana Milošević?

Kot nekdo, ki je odraščal ob glasbi Slađane Milošević, sta imela name njen stil in glasba velik vpliv. Ni bila le glasbena ikona, ampak tudi modna pionirka, ki je s svojim drznim slogom redefinirala ex Yu sceno. Spominjam se njenih impresivnih odrskih nastopov, pa tudi njene sposobnosti povezovanja glasbe z modo, ki me je pri mojem delu navdihnila za inovativno združevanje umetniških oblik. Kar pa je bila Slađana zame več kot moda in glasba, je bila punk, revolucija. Počela je marsikaj, kar je bilo takrat prepovedano, ker se ji je zdelo prav, danes pa so to osnovne človekove pravice in svoboščine. Revolucija, upanje, moč so združeni. Kljub vsem prepovedim, slabemu ravnanju in nesprejemljivim dostopom do nje je Slađana v mojih očeh bila in ostala največja ex-Yu punk/rock ikona.

• Kdo so vaši umetniški vzorniki v vseh teh letih – domači, regionalni in tuji?

Mogoče nikoli nisem imel neposrednega vzornika, če bi rekel, da so me navdušili za določeno kolekcijo, ampak da so krojili moje odraščanje absolutno so. Slađana Milošević je ena izmed njih. Tu so tudi ustvarjalci naših ex Yu spomenikov, kot je Miodrag Živković. Rei Kawakubo je bila tudi zame nekaj, kar je simboliziralo revolucijo modnega sveta tako kot največja pankerka med oblikovalkami Vivienne Westwood. Jean Giraud Moebius me je s svojimi deli popeljal v svet stripa, ki ga prej nisem mogel izkusiti, Moebiusa obožujem. Tu so še Woodkid, Želimir Žilinik, Srđan Karanović (predvsem film Virgin) … Gotovo sem izpustil marsikoga, ki ga obožujem, a trenutno se mi ta imena podijo po glavi.

• V čem se ti predstavljeni kosi in kolekcija na splošno razlikujejo od prejšnjih?

Doslej sem v vsaki kolekciji poskušal imeti tako trajnostne elemente kot tudi reciklirane materiale, vendar je ta kolekcija, tako kot My Grandfathers Legacy, popolnoma reciklirana. Za to zbirko je nov element prav način zbiranja materialov. Svojim sledilcem in prijateljem na Instagramu sem se obrnil in jih prosil, naj podarijo svoje stare obleke, srajce, plašče, jakne ali predmete iz garderobe svojega gospodinjstva, ki so jih nameravali zavreči. Samo v nekaj dneh sem prejela približno sto kosov oblačil. Gre za prvi del nove kolekcije, ki je v celoti sestavljena iz podarjenih oblačil. Ta kolekcija je brez odpadkov in popolnoma preoblikovana ter starim oblačilom daje novo življenje. Pred tem je print v kolekciji posvečen moji DeeDee.

• Navajeni smo, da z vsako novo kolekcijo premikate meje – tako osebne kot ustvarjalne. Kako se po vašem zdaj kaže to premikanje meja?

Zahtevno je delati z materiali, ki ti jih dodeli nekdo drug, zelo težko je vse skupaj estetsko uskladiti. To je tako, kot da bi obrtniki zgradili hišo, a jim nekdo drug dodeli material. Res je zahtevno delati z nekaterimi stvarmi, ki jih nisi sam izbral, poleg tega je izdelava tega odtisa zelo kompleksna. Morda se komu zdi, da smo obleke samo poslali v tisk in to je to, vendar je to daleč od resnice. Vsako obleko in vsak kos najprej v celoti razstavimo, odstranimo vse odvečne stvari, obdelamo madeže oziroma pokrijemo morebitne poškodbe, saj gre za rabljene obleke.

Nekateri suknjiči so nastali iz kombinacije suknjiča in hlač, da smo dobili tisto, kar smo želeli. Vsak natis pliša ročno pripravimo za nanos in rožico polagamo eno za drugo ter jo nato stiskamo pod izjemno visokimi temperaturami. Ko vse to naredimo, začnemo postopek sestavljanja modela znova. Morda je to najbolj zapletena kolekcija, kar sem jih naredil.

• Lani ste si dovolili bleščice in živalski potisk, nas pa zanima, kaj ste si in kaj niste dovolili letos?

Ja, letos sem si na modni pisti privoščil manekenke, ki še nikoli niso hodile na reviji. Nekatere med njimi nimajo potrebne višine za modno revijo, niti izkušenj, vendar sem užival v procesu, odlično so opravile vse, kar smo načrtovali. In v procesu izdelave sem prepustil Instagram skupnosti, da izbere materiale namesto mene, kar je resen stres.

• Kako je potekal proces nastajanja te kolekcije, kaj ste imeli v mislih med nastajanjem kolekcije in kakšni dvomi so vas spremljali do končnih kreacij?

Glede na to, da me je DeeDee zapustila v samem procesu izdelave kolekcije, je bilo prvotno idejo za tisk preprosto treba zamenjati. Čeprav cvet daisy tj. marjetice v modnem svetu pogosto uporabljajo, sem moral tokrat narediti kompromis sam s seboj in kot potisk izbrati cvet marjetice, ker se mi je prikazovala več dni. Kar vsilila se mi je kot edina rešitev. Ker je bila moja DeeDee v rodovniku poimenovana Daisy, se je to moralo zgoditi.

Poleg tega v zbirki prevladujeta modra in rumena barva, prav zato, ker po znanosti psi vidijo rumeno in modro. S tem sem svoji DeeDee želel poslati signale, da je tu za vedno. DeeDee je bila zame najpomembnejše bitje v nekem obdobju mojega življenja, še v času srednje šole. Rekel bi, da je bila moja terapevtka, ki mi je uredila misli in me peljala na svež zrak, vedno je bila tam in mi dala mir. DeeDee je nekaj najbolj posebnega, kar se mi je kdaj zgodilo, in hvaležen sem ji za 15 let ljubezni, ki mi jo je dala, ne samo meni, ampak tudi moji družini. Za nas je res nekaj neverjetnega. Obogatila je moj pogled na svet.

• Kaj vam je v procesu dela na tej zbirki predstavljalo največji izziv?

Obvladovanje čustev.

• Kako ste sprejeli svoj lik pred kamero?

Nisem še sprejel. Sem v procesu sprejemanja, boj še vedno traja. Vaši ekipi in Nemanji se moram zahvaliti za odlične fotografije, saj se mi zdi, da sem na snemanju preveč trd in nenaraven, kar je Nemanja uspel obvladati. Takoj, ko zagledam leče kamere ali fotoaparata, se zame začne nekaj nelagodja in se osebnostno spremenim. Sem nekdo, ki rad stoji za objektivom in dela s fotografi, modeli, glasbeniki, ne pa da je v središču pozornosti.

• Kaj ta korak iz cone udobja pomeni za vas osebno in kaj vam je prinesel?

Vsak korak iz udobja prinaša svobodo. Zato sprejemam stvari, ki mi niso prijetne, in svobodo, ki pride za njimi. Osvoboditev in bistveno manjša obremenitev.

• In za konec, kako preživljate čas, ko ne delate na svojih kolekcija? Kaj berete, gledate, kam greste?

Rada potujem kamor koli –  na vas, mesto, drugo celino, kamor koli. Kadar ne morem potovati, rad uživam v Netflixovih serijah. Rad berem biografije, gledam nadaljevanke in filme po resničnih dogodkih. Znanstvenofantastični filmi in serije me obremenjujejo, ker je nekako preveč domišljije v glavi, zato rad pogledam kaj realističnega, da me prizemlji.

Foto: Nemanja Maraš @yourinstapunk
Lokacija: studio Ф @fotostudio.phi