Prihodnji teden, 16. maja 2024, se v Peterokotnem stolpu na Ljubljanskem gradu začenja razstava Ane Lazovski z naslovom Čarobnost klobučarstva. Naslov razstave je še kako primeren, saj njeno delo pogosto opisujejo kot magično, čarobno. Je namreč umetnica, ki je obrt izdelovanja klobukov in modnih dodatkov spremenila v pravo fantazijo naglavnih okrasov in skulptur. Že vrsto let je razpeta med Londonom in Ljubljano, kjer poleg pokrival ustvarja tudi masko za gledališče, film in televizijo.
V pričakovanju pravljične razstave na Ljubljanskem gradu, kjer bodo na ogled klobuki, naglavni okrasi, obroči in modni dodatki, ki povezujejo umetnost z modo, smo se z Ano Lazovski pogovarjali o njenem čarodejskem delu.
Klobučarstvo – sliši se kot nekaj pravljičnega, kako in zakaj ste se odločili za to izumirajočo vejo obrtne umetnosti?
Začaral me je London, ki ostaja po vseh letih še vedno moja največja inspiracija. Ob prvem obisku me je fasciniralo, kako so naglavni dodatki bili tako del vsakodnevnega videza kot tudi rdečih preprog, porok in navsezadnje konjskih dirk.
Neskončno zanimivo je, da v času, kjer se stili preteklih obdobij vsekakor prepletajo bolj in bolj, je tako predelava kot tudi kreacije, narejene, kot še nikoli videne podobe skulptur, vse skupaj prepletajo tehnike tradicionalnih norm in novodobnih tehničnih inovacij.
Kaj vas je kot umetnico in oblikovalko klobukov najbolj izoblikovalo ter obenem zaznamovalo?
Vsekakor obisk razstave Isabelle Blow v Somerset Housu leta 2014, kjer so bili zbrani za njo oblikovani ‘a la carte‘ artefakti, ki so jih s popolno svobodo ustvarili Alexander McQueen, Giles, Philip Tracy in drugi še v času svoji študentskih let. Spisi, kako jih je, kot mlade talente, odkrila, kako jih je podpirala in na koncu tudi predstavila javnosti v točno taki luči, kot je njihova kreativnost potrebovala.
To je zame nekaj najlepšega, kar se ustvarjalcu lahko zgodi – da te nekje najde nekdo, ki razume tvoj ustvarjalni jezik in te postavi točno tja, kamor spadaš. Neprecenljivo.
Kaj so sicer tiste tehnike in znanja, ki jih potrebuje klobučar?
Odvisno od stila, ki ga želi izvajati. Ampak vsekakor osnovne tradicionalne – kako obdelovati klobučevino, kako delujejo materiali pri določeni temperaturi in vlagi ter kako, lahko blago manipuliramo, da dosežemo želen učinek. Predvsem je ogromno kemije in fizike, kar si marsikdo ne bi niti mislil. Nikoli ni dovolj tehničnega znanja, vsake toliko se nekje pojavi situacija, kjer je potrebno malo razmisleka. Predvsem, ko kreiram kose za gledališče ali plesne predstave, kjer je ogromno gibanja in le-ta narekuje, kako bo klobuk stal in moral ob-stati.
Veliko ustvarjate za angleško aristokracijo, tam imajo klobuki pomembno vlogo pri ustvarjanju videza. So ti klobuki izdelani po naročilu ali inspiracija prihaja od kod drugod? So kakšne omejitve, trendi?
Večina je narejena po naročilu, saj vsekakor sestavljamo kose, ki bodo postavili celotno opravo v popolnost. Največkrat sta obleka in čevlji že določena, potem pa je moja naloga, da prilagodim klobuk izbranim barvam ali pa jo moram celo poistovetiti.
Izziv je, ko se je potrebno držati pravil, ki jih dogodek ali protokol zahteva – recimo Royal Ascot, kot največji svetovni dogodek za predstavitev klobukov, ima vsako leto nove parametre, kakšni morajo biti klobuki. Predvsem, ko gre za diplomatske kroge, za katere največ ustvarjam. Od dimenzije osnovnih delov, do višin in priporočenih estetskih norm.
Kakšno vlogo bi rekli, da ima sicer danes pri stiliranju videza klobuk?
Pri dejstvu, da nas je klobučarjev in oblikovalcev naglavnih dodatkov res malo, se nemudoma vidi, čigavo kreacijo kdo nosi in je to vedno neke vrste tiho tekmovanje – seveda tistih, ki jim ročno izdelana kreacija nekaj pomeni in jo s takim ponosom potem tudi nosijo.
Vlogo ima večjo, kot bi si lahko mislili. Vsaka kapa s ščitnikom, trak v laseh ali poletni slamnik je klobuk. Prisotni so vsepovsod, le opazimo jih ne, dokler niso nekaj ekstravagantnega. Moja vloga menim, da je približati ‘skulpturne kreacije‘ vsakomur, ki bi želel raziskati, kako le-ta spreminja obliko glave in absolutno vpliva na počutje.
Pri vašem delu gre torej večkrat za naglavne skulpture kot klobuke – kaj je vaša vizija, vaše poslanstvo?
Moja vizija je, da se ljudje ne bi le-teh bali, ampak bi jih jemali za nekaj, kar je njihov pripomoček. Če imaš slab dan, se lahko z določenim kosom ‘objameš’, lahko te varuje, je tvoj ščit, lahko je barva, ki te dvigne, je vedno nekaj, kar razrahlja trenutek, polepša dan, ko te nekdo na ulici ustavi in poda kompliment.
Če bi lahko ustvarjali brez omejitev, kaj bi nastalo?
Hmm. Verjetno zbirka, ki bi lahko stala v imaginarnem muzeju, kamor bi vedno lahko vstopil in se okrasil s tem, kar takrat potrebuješ. Kot en ogromen ‘walk in closet‘ Carrie in njenih čevljev.
Klobuk je …
… zabaven! Uživajte v kronanju!
Razstava klobukov Ane Lazovski bo na ogled od 16. maja do 22. septembra, vsak dan od 9. do 20. ure v Peterokotnem stolpu na Ljubljanskem gradu. Vstop je prost. Več o razstavi si preberite tukaj.
Foto: Instagram (@lazovski.uk)
