Včeraj se je v Centru Rog s prvim dnevom modnih revij začelo jubilejno 10. leto Ljubljanskega tedna mode (LJFW). Obiskovalci in soustvarjalci mode pri nas so z navdušenjem spremljali devet modnih predstavitev, ki so na pisti prikazale širok spekter stilov in kulturnih vplivov. Med njimi je tudi Julia Kaja Hrovat, ki je za svojo znamko JKH Identity raziskovala skrivnostno življenje Helene Vurnik.
JKH Identity: “Helena“
Helena Vurnik, umetnica in žena arhitekta Ivana Vurnika, je pomembno prispevala k slovenski kulturni dediščini. Preplet narodnih simbolov, slovenske trobojnice in secesijskih vplivov ustvarja avtentično modno zgodbo. Oblačila so izdelana iz naravnih, ponovno uporabljenih materialov, ki so našli nov namen in obliko. Tkani tekstili, ki spominjajo na gobeline, kakršne še najdemo v spalnicah naših babic, so v središču pozornosti. Družbo jim delajo motivi secesije, puhasti materiali, odtenki zlate in drugih bogatih barv. Vse skupaj je zavito v toplino in mehkobo domačnosti, vse do najmanjših detajlov, kot so copati iz ostankov materialov kolekcije.
Kolekcija Helena ni le poklon ženski drznosti, temveč je varno zavetje, za tiste, ki ga potrebujejo. Je čudovit preplet detajlov in motivov, ki v nas vzbudijo sentimentalne spomine, je nostalgičen poklon preteklosti in inovativen pristop k oblikovanju sedanjosti in mode, ki jo diktira sodoben način življenja.
Če bi ta kolekcija lahko govorila, kakšno zgodbo bi pripovedovala?
Nova JKH identity kolekcija je raziskovanje domačnosti, identitete in trajnosti, ki se bo gradila postopoma kot del kreativnega oblikovalskega procesa. Gre za poklon Heleni Kottler Vurnik – umetnici, ilustratorki, slikarki in grafični oblikovalki, ki je skupaj z možem orisovala slovenstvo s pomočjo narodnih simbolov in slovenske trobojnice.
Kako se ta kolekcija povezuje z današnjim svetom? Je refleksija, izziv ali morda sanje o nečem drugačnem?
V vsaki ženski se skriva Helena – polna želja, strasti, idej in želje po samostojnosti. Skrivnostna ženska, polna talentov in ambicije za uspeh. Kolekcija raziskuje, kaj je v preteklosti pomenilo biti ženska, ki si je želela uspeti, in kaj to pomeni danes. Je poklon ženskam, njihovi energiji in talentom – vsem, ki so si upale in si še danes upajo slediti svojim sanjam.
Nagovarjam žensko, naj zaživi v vsej svoji moči.
Kateri je bil najbolj nepričakovan element, ki se je znašel v tej kolekciji, in kako je spremenil smer tvojega dela?
Skoraj vsak kos, izdelan iz starih tkanih teksilov, saj tekstil sam pove, kaj je iz njega mogoče narediti in kaj ne, skoraj vsak ta kos je drugačen kot na prvotni skici oz. ideji v glavi, kar nekaj sem jih vmes razparala in krojila na novo. Ko gledam te kose tekstila s spoštovanjem, včasih opazim napake – luknje ali madeže, ki jim skušam ubežati. In predeno zarežem v material, globoko vdihnem, zaprem oči in jih nato ponovno odprem.
Predstavljajte si svojo kolekcijo kot zvočni posnetek. Katera pesem ali album bi popolnoma ujela njeno bistvo?
Aaron Frazer – My God Has A Telephone je ena pesem, ki sem jo večkrat poslušala ko sem snovala novo kolekcijo in nekako paše v koncept sporočila. Je pa izpadla iz playliste, ki ste jo slišali med revijo. Na tej playlisti pa vsaka pesem po malo opisuje kakšen občutek ali kos kolekcije, ki sva jo sestavila skupaj z Davorjem Umekom (Seedbox studio).
Playlista: Laid Back – China Girl, Michael Kiwanuka – One More Night, Black Pumas – Fire, Mick Jagger – Sweet Thing, John Lenon – Starting Over, Steely dan – Hey Nineteen, Kasabian – You’re In Love With A Psycho, Charlie Winston – Like A Hobo, Dojo Cuts – Let’s Duet.
Kako želite, da se ljudje počutijo, ko nosijo kose iz te kolekcije? Kakšno čustvo ali energijo ste poskušali vzbuditi?
Želim da se ženske počutijo močne in vsemogočne, hkrati pa da jim vzbudijo občutek domačnosti in udobja doma.
Če pogledamo celotno retrospektivo vašega dela – kako je DNK znamke viden v tej kolekciji?
Moje delo temelji na zgodbah slovenske kulturne dediščine in avtorskih vzorcih, tokrat je kolekcija malce drugačna, še vedno se dotikam kulturne dediščine na bolj čustveni ravni, avtorske potiske sem v tej kolekciji izpustila, saj je vzorcev že tako veliko, da se mi je avtorski vzorec zdel nevmesen in popolnoma nepotreben v vrtincu vseh teh starih tkanih vzorcev.
Ljubljanski teden mode združuje raznolike talente iz vse Slovenije. Kako ta dogodek po vašem mnenju prispeva k oblikovanju slovenske mode in razvoju vaše znamke?
Je največji modni dogodek leta pri nas. Kot oblikovalka v slovenskem prostoru ga ne bi želela izpustiti. Vsako edicijo rastemo skupaj, se učimo iz napak in smo vsako leto boljši.
Kaj je tisto, kar slovensko modno scena dela edinstveno in kako vidite svojo vlogo znotraj nje?
Da smo butični, vse je narejeno v malih količinah z majhnimi zalogami, v majhnih ekipah. Moja letošnja kolekcija je ravno to – butična, veliko kosov v njej je unikatnih in neponovljivih, ki čakajo na tisto eno pravo osebo, da kos vzame za svojega
Foto: Jure Makovec za LJFW