Popolnoma nepopoln ročno izdelan nakit, ki se čudovito zliva s človeško naravo
Popolnoma nepopoln ročno izdelan nakit, ki se čudovito zliva s človeško naravo

Popolnoma nepopoln ročno izdelan nakit, ki se čudovito zliva s človeško naravo

Ena od čarobnosti socialnih omrežij je definitivno ta, da nikoli ne veš na kaj zanimivega ali navdihujočega lahko naletiš. To se mi potrjuje skoraj vsakodnevno, ko iščem novosti in inspiracijo za naše vsebine. Ena od takšnih čudovitih odkritij je znamka ročno izdelanega nakita Corvus. Mojo pozornost je pritegnila harmonija elegantnih oblik z nasprotujočimi si grobimi potezami, ki jih zaznamuje ročno delo. Organske oblike občasno prestreže geometrija, ki pa nikoli ni popolna. Ta nepopolnost, ki se čudovito zliva s človeško naravo, je pravzaprav razlog, da je nakit tako edinstven – delikaten in hkrati udaren.

Eksperimentiranje z mediji

Za znamko nakita Corvus stoji Ludmila Novikova, ki je odraščala v Moskvi, a od leta 2016 živi na slovenskem podeželju. Takrat jo je radovednost popeljala na tečaj izdelovanja nakita, kovino je prvič prijela v roke na delavnici Milice Bubanja. Ni bilo ravno tisto, na kar bi človek pomislil, ko bi slišal besedo “kovina”, saj je bila prva izkušnja pravzaprav s kovinsko glino. To je razmeroma nov medij za ustvarjanje, izumljen na Japonskem v zgodnjih devetdesetih letih prejšnjega stoletja: izdelan je iz kovine v prahu, pomešane z organskimi vezivi in ​​vodo. Z njo se ravna kot z navadno glino, posuši in žge se pri visokih temperaturah, kjer vezivo zgori, delci kovine se zlijejo in nastane trden kovinski predmet.

Sprva je s kovinsko glino veliko eksperimentirala sama, poskusila je uporabiti tudi srebrne lističe. Na vrtu je nabrala nekaj listov bršljana in potonike ter naredila tri srebrne replike. Danes v svojem domačem studiu ročno ustvarja nakit in druge predmete – igra se s strukturami in oblikami, reže, brusi, krivi, kuje, pili in polira. Materialni svet poskuša osmisliti in ukrotiti z manipulacijo glavnega medija – kovine.

Prvinskost kovine

Prvotno jo je zanimalo kovanje srebra. Želela je eksperimentirati s pretvarjanjem ploščate kovine v volumetrično obliko in ustvarjanjem večjih kovinskih predmetov – posode, sklede, skodelice, vaze itd. Sledi kladiva na kovini se ji zdijo ne le privlačne, temveč izjemno estetske in divje na otip. Kovana tekstura je namreč prvinska, obstaja že od nekdaj in krasi vse vrste kovinskih predmetov od nakita do uporabnih kosov do verskih in kulturnih artefaktov.

Vizualna umetnica

Že od nekdaj jo privlačil in zanima likovna umetnost, predvsem vizualna. To zanimanje in privlačnost sta zadostovala, dokler ni začela dejansko delati s kovino in je morala sam ustvarjati tridimenzionalne predmete. Šele takrat se je soočila s svojim akutnim pomanjkanjem vizualne pismenosti. Zaradi orodja, ki ga pri delu najbolj potrebuje, in ga ne more dobiti pri Otto Freiju, Fischerju ali Amazonu, si je prizadevala okrepiti svoje oblikovalske sposobnosti. Poleg branja knjig obiskujem različne tečaje in delavnice, kjer vseskozi nadgrajuje svoje znanje in sposobnosti.

Estetika ekspresivnosti

Vsakodnevna uporaba je eden najpomembnejših vidikov, ki jih morajo izdelovalci upoštevati pri ustvarjanju kosa. “Poznam ljudi, ki nikoli ne bi naredili kompromisa glede udobja. In za nekatere ima estetska privlačnost absolutno prednost. Večina verjetno išče nekakšno ravnotežje med obema. Kot izdelovalec imam tako rekoč svojo agendo. Ker me vodi radovednost, sem pripravljena postati “ekscentrična” in “ne tako praktična.” Menim, da je za ustvarjalce ključnega pomena, da ne zadušijo lastnega glasu. In za nošenje in uživanje v nakitu je smiselno investirati v nekaj, kar vam prinaša veselje, pa naj bo to osnovni, minimalistični kos ali najbolj ekstravaganten in nezaslišan,” meni Ludmila Novikova.

Naloži več
Zapri